Kako misli konkretno vplivajo na materijo?
Električno polje, ki ga ustvarjajo naši možgani, ni nobena skrivnost. Že od 40-ih let prejšnjega stoletja dalje znamo to meriti z napravo, imenovano elektro-encefalograf (EEG). To je danes tako običajen del medicinske opreme, kot je merilnik hitrosti običajen del vsakega vozila.
Medicina je tudi ugotovila, da se s spremembo misli in še posebej z vključitvijo čustev, energetsko polje človeka spreminja. Vendar pa električnega polja v telesu ne ustvarjajo samo možgani. Zaradi večje točnosti bom v nadaljevanju raje govoril o elektro-magnetnem polju, a se bom zaradi jasnejše razlage omejil na živčne celice (namesto v tem konkretnem primeru nepotrebnega kompliciranja besedila z vsako celico posebej).
Torej, kjerkoli v telesu obstajajo živci, obstaja tudi elektromagnetno polje. Okoli glave ga je le najlažje meriti, ker je koncentracija teh celic največja. Da takšno polje res obstaja, se lahko prepričamo vsakič, ko imamo opravka npr. s statično elektriko (ko nas strese, če se primemo kljuke, ekrana ipd.). Do tukaj nič novega.
Vendar pa samo dejstvo, da pravzaprav smo elektromagnetno polje (bivamo v njem, ga ustvarjamo in nadzorujemo), pomeni tudi to, da nam vladajo enake zakonitosti, kot vladajo „drugje“. Tam, kjer imamo opravka z elektro magnetizmom, svetlobo ipd. Če rečemo konkretno: svetloba, ki prihaja z zvezd in energija naših misli, sta eno in isto.
Misli so del tega elektromagnetnega polja. Nihanja, odkloni ipd. merljivi fenomeni v omenjem polju so dejansko vzorci človeških misli. Če bi se ta trenutek priklopili na napravo, bi lahko tudi konkretno izmerili različne impulze in tako spremljali vzorce lastnih misli. Torej so misli dejansko energija, tako kot vse drugo.
To pa pomeni, da jim vladajo tudi zakoni kvantne mehanike in prav tako tudi Schrödingerjeva valovna enačba. Vse tiste čudne in na videz zapletene stvari kvantne mehanike o tem, kako se elektron ali foton lahko obnaša, kar naenkrat velja tudi za naše misli. Dualnost val-delec, povezanost vsega z vsem ipd.
To pomeni, da smo tako kot katerikoli drug delec v univerzumu tudi mi vedno povezani z vsem. Skozi ti. „zero-point field“ oz. polje-vsega-kar-je (nično polje) smo povezani z vsem, s čimer smo kadarkoli do sedaj prišli v stik, z okoljem okoli nas in vsem ostalim, kar tvori univerzum.
Edina prava razlika med nami in npr. fotonom je v tem, da mi mislimo. Mi imamo zavest. In kot takšni lahko izbiramo možnosti, v kaj naj se splete (sesuje) naša valovna funkcija. Še več: ker smo povezani s svojim okoljem, lahko vplivamo tudi nanj enako, kot lahko okolje vpliva na nas.
Ker smo zavestni, lahko izbiramo, kateri „naključni“ del okolice naj vpliva na nas in kako bi (v obratni smeri) mi želeli vplivati na okolico. Prav skozi to medsebojno povezanost z okoljem lahko vplivamo, da v okolju pride do sprememb. Naši možgani so v resnici sprejemno-oddajna postaja, sposobna sprejemanja in oddajanja signalov. Ti signali se prenašajo v ti. kvantno juho omenjenega ničnega polja preko frekvenc naših misli.
Višje so frekvence naših misli, višja je naša zavest. In prav nivo naše zavesti določa našo realnost tj. to kar je in to kar šele bo.
Iz vsega tega sledi preprost a tudi znanstveno dokazan nasvet: če želite spremembo, se naravnajte v smer spremembe, naredite načrt (uskladite obnašanje s svojo željo), nato pa dopustite univerzumu, da opravi s podrobnostmi.
Bob Proctor v knjigi Rojeni v obilju pravi: „Predajte višji sili, da opravi do konca.“
