Najmočnejše orožje imamo pred nosom
Najmočnejše orožje, ki ga premore svet, je zadovoljna ženska. Kakorkoli obračamo in vrtimo, lahko vsakokrat znova pridemo do enakega zaključka. Ženske so gonilo, so potisk, so začetek in konec. Ženske so torej izhodišče in najmogočnejši mehanizem, ki poganja življenje ter hkrati določa, kakšno to življenje bo.
To pišem z vso ljubeznijo in spoštovanjem do moških. To namreč ni igra, kdo je boljši, bolj pomemben, močnejši ali bolj sposoben. Tega se sploh ne bi smeli spraševati, se primerjati in tekmovati. Ker moški in ženska sta namenjena za sodelovanje. Vsak s svojimi sposobnostmi, danostmi in vrlinami tvorita popolno celoto. Ženska se lahko v polnosti realizira ob moškem in obratno. Govorimo o enakovrednosti, pri čemer pa se moramo zavedati, da ženske vendarle nosimo malo več odgovornosti.
Razmišljajmo skupaj. V ženski vznikne novo življenje, se razvija, razvije in »materializira«. Ženska dobesedno naredi življenje otipljivo. Je tista, v kateri se določi spol življenja, in je tista, ki v veliki večini oblikuje in določa otrokovo osebnost v prvih letih življenja, pa tudi kasneje.
Ženska izbere partnerja, s katerim bo ustvarila družino. Ženska lahko uravnava predstavo očeta njunemu otroku. Določa meje in kvaliteto družinskih odnosov. S svojimi zmožnostmi določa ritem in sodelovanje znotraj družine, določa vloge in nosi veto pri ustvarjanju družinskih načrtov. Da podpira tri stebre od štirih, ni le pregovoren mit, temveč vsakodnevna realnost. Po večini samostojno vzgaja sinove in hčere, ki bodo tudi sami nekoč prevzeli vloge spola, izbirali svojega partnerja in ustvarjali svoje družine.
Ženska je lepilo in razkužilo. Pod njeno taktirko lahko stvari kjerkoli in kadarkoli delujejo ali razpadejo. Res je, da vedno ne more imeti vseh stvari »pod kontrolo«, ampak še vedno je na koncu ona tista, ki se odloča, ali bo palec obrnila navzgor ali navzdol.
Roko na srce, ženske v življenju moških in matere v življenju otrok so ikonične in fatalne figure. Ženska je tista, ki s svojo namero in vizijo jasno določa – vse. Kreira vzpone ali dovoljuje padce. Mehča moške in krepi otroke. Moški »vzdržuje«, ženska pa predvsem »ohranja« najpomembnejše celice, družine.
Torej ženska je tista, ki bo določila svojo hčer, svojega sina, na podlagi svojih vsebin. Če malo poenostavimo, lahko torej rečemo, da ženske ustvarjajo ženske in moške. Bodoče partnerje, starše, ljubimce in ljubimke, delavce in predvsem zadovoljne ali nezadovoljne odrasle.
Da pa se vse to kolesje zavrti v smer, ki je za vse nas blagodejna, mora biti izpolnjen en pogoj. Da je ženska, v vseh svojih vlogah, zadovoljna. Zadovoljna ženska potrebuje v sebi občutek vrednosti in od zunaj podporo moškega in drugih. Občutek vrednosti ji bo po večini predala (ali ne) mama in tudi njenega moškega in družbo je nekoč po večini oblikovala (ali ne) mama.
Ni dovolj mama, potrebna je zadovoljna mama. In to drži. Seveda se vedno zdi teorija lažja kot praksa. A res ne potrebujemo veliko. Olajševalna okoliščina pa je tudi, da je vse to odvisno od nas samih. Lahko se uravnovesimo in poskrbimo, da smo zadovoljne. Lahko najdemo svoje užitke in veselja. Lahko najdemo svoje vire energičnosti in miru.
Lahko zmanjšamo ali odstranimo, kar nas »črpa«, spravlja v slabo voljo, žalosti, bremeni, zmanjšuje motivacijo ali kakorkoli teži. Lahko se uravnovesimo, če le ugotovimo, kje in kaj nas žuli in nekaj naredimo, da to odstranimo ali vsaj zmanjšamo.
Nikakor ne govorim o novodobnih trendih, ki nas prepričujejo, da moramo biti srečni, da smo lahko srečni in uspešni, da moramo samo izbrati, se odločiti in se malodane usesti pod drevo in si to zamišljati. Pravim, da se da, kar se hoče. Kot pribito. In da kakorkoli obračamo – za to je treba tudi nekaj narediti.
Drage dame, dragi gospodje. Najmočnejše orožje, ki ga premore svet, je zadovoljna ženska. In mnogi to vedo. Prav zaradi tega najdemo takšne, ki ženske v tem podpirajo, in prav zaradi tega obstajajo načini, ki se množično trudijo ohranjati ženske nezadovoljne. Ampak ko prevzamemo odgovornost zase, drugi nad nami nimajo več vpliva. In koga boste torej poslušale?
Tjaša Ravnikar
O avtorici: mag. Tjaša Ravnikar je krizna manegerka odnosov, umologinja in ustanoviteljica Umologije – medicine misli. Tjaša je predavateljica in pisateljica, med drugim tudi RTT – terapevtka, mediatorka na Okrožnem sodišču v Ljubljani in CSD – jih po Sloveniji in trenerka mediatorjev. Deluje na področju medicine misli in je pobudnica novih pristopov v duševnem zdravju in osebnostnem razvoju mladih in odraslih. Trenutno poglablja svoje znanje na doktorskem študiju iz področja naravne in integrativne medicine. Več njenih kolumn pa je na voljo TUKAJ.
Umologija: https://www.umologija.com/
Tjaša Ravnikar: https://tjasaravnikar.si/
Opomba: Stališča avtorice niso nujno tudi stališča Uredništva
