Ali lahko revidiramo model shizofrenije?
Zdravniki in raziskovalci že dolgo menijo, da je shizofrenija temeljni duševni kaos. Ta zaznava je privedla do številnih napačnih stereotipov, ki shizofrenijo povezujejo z “motnjo večkratne osebnosti” ali nizom nepovezanega vedenja, ki se pogosto označuje kot “shizofreno”. Ti stereotipi izvirajo iz dejstva, da bolniki s shizofrenijo pogosto doživljajo motnje v samozavesti. Raziskave so potrdile, da so psihotične motnje oblika samoizkrivljanja ali motnje posameznikove “samozavesti”.
Simptomi, kot so miselne projekcije, zablode nadzora in občutki oddajanja, so pogosti pri bolnikih, ki doživljajo “motnjo samega sebe”. Da bi bolje razumeli te simptome, se znanstveniki zanašajo na različne teoretične modele, med katerimi je tudi model ipseity-motnje (IDM).
Model ipseity-motnje (IDM)
Model ipseity-motnje (IDM) je eden najpogosteje sprejetih modelov za razumevanje shizofrenije kot motnje samozavesti. Ta teorija predpostavlja, da je »minimalni jaz« temeljna osnova za zdrav občutek osebne pripovedi ter družbenih in osebnih odnosov. Jaz je temeljna subjektivna izkušnja, ključna za ohranjanje zdravega razuma, in vključuje osnovne skrbi, kot so prehrana, higiena in druge osnovne potrebe, ki vključujejo zaščito telesa in osebnosti.
IDM temelji na treh nihajočih lastnostih:
- Hiperrefleksivnost – pretirano samozavedanje
- Moten prijem ali držanje – izguba vidnosti in stabilnosti v zaznavnem in kognitivnem polju zavedanja
- Zmanjšana samoprisotnost – zmanjšana intenzivnost ali vitalnost subjektivne samosti
Hiperrefleksivnost se nanaša na povečano zavedanje lastnih telesnih procesov kot »drugih« izkušenj, namesto da bi jih interpretirali kot lastne izkušnje. Na primer, dihanje ali taktilni občutki se lahko čutijo kot izkušnje nekoga drugega, kar vodi do prevelike objektivizacije dejanj, kot je mahanje z roko.
Moten prijem ali držanje se nanaša na izgubo sposobnosti določanja, kaj je resnično ali neresnično. Človekov občutek za resničnost lahko bledi, zaradi česar se ne počuti, kot da živi v deljeni resničnosti.
Zmanjšana samoprisotnost se nanaša na zmanjšane procese občutka »jaza«. Pacient lahko občuti zmanjšano zmožnost subjektivne biti v središču svoje pripovedi.
IDM ni le diagnostični kriterij, temveč tudi argument za idejo, da vsi simptomi, kot so halucinacije in blodnje, izvirajo iz motenega občutka sebe. Toda ali ta model ustrezno pojasnjuje, kaj se dogaja v psihotični motnji? Raziskovalci predlagajo nekaj popravkov.
Ali je model motenj ipseity ustrezen?
Model IDM ima svoje omejitve in pomisleke. Ena od težav je ponovljivost v empiričnih metodah za preučevanje sebe. Omrežje privzetega načina (DMN), mreža regij v možganih, dejavnih med osebnimi pripovedmi, ni v celoti vključeno v IDM, kar zmanjšuje nevrobiološke korelative, ki bi lahko pojasnili IDM v kontekstu telesno osredotočene raziskave.
IDM ne upošteva različnih lastnosti, kot so navidezno paradoksalni “soobstoj ali dinamično premikanje” med veličastnimi zaznavami in minimiziranjem vloge sebe. Človek lahko ima iluzije o veličini, hkrati pa se počuti nepomembnega, kar lahko povzroči zmedo.
Druga zapostavljena tema je “večji oprijem ali držanje” realnosti, kar lahko vodi do prepričanj in izkušenj, ki se zdijo mistične ali nezemeljske. Pretiran občutek samoprisotnosti lahko povzroči ontološko paranojo.
Predlagane revizije modela
Raziskovalci predlagajo nekaj revizij IDM, vključno s premikom k spektralnemu modelu, kjer je zmanjšano in pretirano dojemanje samoprisotnosti videti kot kontinuum. Filozofije, ki temeljijo na kognitivno-vedenjski terapiji (CBT), so v preteklosti trdile, da je shizofrenija opredeljena zaradi nezmožnosti razmišljanja. Revizije IDM pa nakazujejo, da gre manj za razum in bolj za temeljna stanja duha različnih stopenj zaznane samoprisotnosti.
Ohranjanje tega stališča bi lahko pomagalo klinikom razumeti, da so kognitivna stanja shizofrenije pomembna za mnoge bolnike, kar bi lahko zahtevalo več spoštovanja in empatije. Namesto da bi poskušali spremeniti ali se znebiti pacientove resničnosti, ki jo doživljajo, bi lahko boljše razumevanje teh stanj vodilo k bolj učinkoviti oskrbi in podpori bolnikom s shizofrenijo.
[Vir: PSychology today]; Govorica telesa; Foto: Freepik
