Zahvala daje dnevu luč

Se vam zgodi, da vstopite v dan naveličani, z odporom in se kar malo borite sami s seboj, da bi vstopili v dan in vsakodnevne obveznosti?  Ponavljajo se in dan je enak prejšnjemu. Enoličnost rodi naveličanost. Kljub temu imamo v sebi veliko možnosti, da se odločamo vsak dan za smer, ki je močnejša od naših malih in velikih odporov.  

Pa še sonca ni, vreme oblačno morda bodo padavine. In ni prave energije in moči. Kako se prebuditi? Kako naj se potegnem ven iz malodušja, kam naj se obrnem ? Je vreme, ki me usmerja, je sonce, ki razsvetli ? Da, gotovo sončni dan prebudi človeka drugače, kot otožen siv jesenski dan. 

Korak je narejen, buden sem. Budnost življenja je vedno v nas. Večkrat je potrebno videti to, kar se nam zdi, da je samo po sebi umevno. To je življenje. Danes sem, tu sem in živ sem. Življenje je čudovit dar, neprecenljiv in to je podarjenost. Danes mi je dan in to je čudovito. Budnost življenja je tako lep korak, da se ozavestimo, kako je lepo živeti in ta dar, ki mi je dan naj me pokliče. Življenje nas vsak dan povabi na pot dneva. Jutro je vstop v prostor novega dne. Vsak dan je nepopisan list papirja. Pišem in rišem, počasi, hitro, utrujeno, a to je moj list in ta je samo današnji. 

Če imam v sebi zahvaljevanje za življenje, dajem današnjemu dnevu v mozaiku mnogih dni posebno spoštljivo mesto. Hvala za dan, hvala za to, da sem. Učimo se hvaležnosti, ker oblikuje naš odnos do vsega, kar nam je dano. Zahvala daje dnevu luč. Z zahvalo za življenje sprejemam dan kot enkraten dar. To je moj dan, to je moj dar.  Hvaležnost za jutro, za to, da smo zbujeni, odpira vrata v prostor novega dne. Če se počasi prebujate in potrebujete več časa za vstop v dan, se kljub temu zahvaljujte za vaš nov dan.  

Zahvala daje dnevu luč.

Ne da bi se hoteli prestrašiti, je pa dobro priklicati v zavest, da je dan lepo darilo. Morda smo že slišali zgodbo koga, ki je imel veliko načrtov, a se v jutru ni prebudil. Vsi načrti so odšli. Še danes njegovi najbližji ne razumejo, zakaj se je to zgodilo in kakšen pomen ima. Ni potreben strah, če se zahvaljujemo za dragocenost dneva.  

Hvaležnost nam odpre oči, da vidimo, kaj vse nam je dano. Bodimo hvaležni za naše osebno življenje, za vse darove in talente, ki jih imamo. Hvaležnost prebudi naše sposobnosti in jih obudi. Večkrat čakamo, da pride motivacija ali spodbuda od zunaj, a jo imamo sami v sebi. Zahvaljujemo se  za svoje talente, darove, vaš poklic. Spomniti se je potrebno na uspehe, ki so za nami. 

Živeti danes polno življenje je povabilo in izziv.  Sledimo nalogam in se razveselimo vsakega dela in poslanstva, ki ga imamo. Določene  naloge so nam všeč, se jih veselimo in nam tudi gredo od rok. So dela ki jih težje delamo. Oboje potrebuje pozornost. Seveda je pa potrebno več energije za dela, ki so težja, in nam niso všeč. Vsako delo je potrebno in pomembno. Ima svoje mesto v tem svetu, v tem kraju in prostoru. Če rečemo sami sebi, da naše delo nima vrednosti, smo vzeli kvaliteto našemu prizadevanju.  Vse je pomembno, ker mi dajemo svoj delež in svojo energijo moč v to, kar delamo in počnemo. 

Če nas čaka kakšno delo in poslanstvo, ki se ga bojimo in se nam zdi, da nismo najbolj pripravljeni, se zavedajte, da pride moč, ki jo potrebujemo. Dobro se je spomniti, da smo že marsikaj zmogli in da marsikaj zmoremo. Zavest, da pride moč od zgoraj je tudi potrebna in pomembna. Vsako poslanstvo in naloga, ki nam je dana ima tudi zarisan načrt, pot, kako jo bomo naredili. Verjeti je potrebno v uspeh, ker je  v nas. Življenje je po naravi dar uspeha in veselja. Ne pozabimo na bližnje, ki nam pomagajo v naših dneh. V sodelovanju z bližnjimi naše naloge in dela dobivajo tudi drugačno razsežnost in moč. 

Dobro se je spomniti, da smo že marsikaj zmogli in da marsikaj zmoremo.

Danes sem poklican v ta svet, da ustvarjam in oblikujem življenje, sebe, bližnje in druge. Življenje me kliče. Kar mi je dano je dar in s tem darom se veselim življenja. Delim ga z bližnjimi. Ne morem izven tega podarjenega odnosa. Življenje je odnos in v tem jutru sem povabljen, da oblikujem in gradim. Moj delež je potreben in pomemben. S tem živim , pa ne samo jaz, tudi bližnji. Del stvarstva sem in ustvarjam v tem velikem kozmosu. Moj delež je, da se odločim in naredim, kar lahko danes delam in ustvarjam. Skrivnostno je zapisan deleže vsakega človeka vsak dan v tem svetu. Zavedati se je potrebno obarvanosti danega trenutka v svetu. 

Današnji dan me kliče, da dam stvarstvu svoj delež. To je klic in povabilo stvarstva. Kaj bom dal? Narava mi daje, boža me z lepotami in mi ponuja koš dobrot. Jih samo črpam, ali ob njih uživam in se veselim. Ustvarjam  pogovor z vsem, kar se nasuje v moj koš življenja? Veselje naj se prebudi v meni, saj je dar narave tako veličasten in bogat.  Podarjenost narave prebudi veselje in mir. 

Naš dan je dan tudi  za druge. Bogatimo drug drugega in vsako srečanje z bližnjimi  v dnevu je dar. Vsak človek nam je dan in podarjen. Srečanja z našimi bližnjimi so svetle točke, ker se pretaka energija, moč in upanje. Drug drugemu dajemo svetlobo in energijo. Tudi to se zgodi, da nismo drug drugemu svetloba. Če bližnjih ne moremo sprejeti, je to znak, da imamo še vabilo in izziv, da sprejemamo bližnje, ki so različni  in se učimo sprejemati ljudi takšne kot so. Ko govorimo o spoštovanju in ljubezni smo vedno pred šolo učenja spoštovanja in izstopanja iz sebe. 

ByAdmin