Svoboda desnici nudi zgodovinsko priložnost

Vsake toliko se zgodi, da se eni od političnih opcij odpre zgodovinsko okno priložnosti za prevzem oblasti. V Sloveniji imamo srečo, da lahko v relativno kratkem času in od blizu spremljamo kar dve takšni priložnosti. Najprej se je to zgodilo aprila 2022. Robert Golob in Gibanje Svoboda sta oblast prevzela z res veliko večino. Drugič pa se to dogaja v teh dneh. Postaja očitno, da je Golobov padec z oblasti in odhod iz Gregorčičeve samo še vprašanje časa.

Pri prvem oknu lani aprila je šlo za posledico večletnega dela. Projekt, ki se je začel s Šarčevim znamenitim metom puške v koruzo, je tranzicijsko levico pripeljal do prepričljive zmage na volitvah. Nagovarjanje volivcev se je opiralo na osnovni vzorec zmage dobrega nad zlim. Nagovor v podzavest vtisnjene slike zmage partizanov nad okupatorji, katerega vtisnjenje je bila Slovenija deležna od leta ’45 dalje. Kriki o fašizmu in diktaturi niso bili naključni. Prav tako ne izbira imena “gibanje” “svoboda”, kopija loga alpskega mleka Ljubljanskih mlekarn itd. Rdeča nit programa zmagovalne tranzicijske levice so bile obljube o depolitizaciji družbenih podsistemov.

Ko je sledila še ad hoc razveljavitev mini davčne reforme Janševe vlade, s katero bi prav vsak državljan prihranil kar nekaj vsako leto pri dohodnini, je postalo očitno, da vlada pri financah oži svoj pogled s skrbi za vse v skrb za svoje.

Zalivanje različnih nevladnih organizacij za razne projekte z ničelno dodano vrednostjo za državo, je odšlo praktično v nebo. Ministrstvi za kulturo in za javno upravo sta le dve  v oči najbolj bodečih s svojimi razpisi. Eden je stal položaja tudi eno od ministric, Sanjo Ajanović Hovnik. Kaj naj si mislimo ob 2 milijonih Šarčevega ministrstva za obrambo? Sredstva, s katerimi naj bi nek vojaški specialec, z ad-hoc kupljenim podjetjem, posnel resničnostni šov za nagovarjanje rekrutov? Nič, ker je Šarec meni nič tebi nič preklical javni razpis. Zdaj nas prepričuje, da naj ne delamo panike, kot da vsega skupaj sploh ni bilo. 

Upam, da Robert Golob zdrži še nekaj časa. Slovensko telo je namreč še vedno globoko v fazi zanikanja. Še vedno je namreč preveč ljudi prepričanih, da je “ne glede na vse” Golob boljši kot Janša. Dokler teh zanikovalcev objektivnih okoliščin ne bo bolelo v denarnici, je vse skupaj še prezgodaj za resne spremembe v družbi.

ByAdmin

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja