Planica: Natakar, za nas dve gratis bundi, prosim!
Pred nekaj dnevi so zaokrožile informacije, da so organizatorji Svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju “prepolovili cilj prodaje vstopnic”.
V praksi to pomeni, da so jih prodali malo. Kaj to pomeni za celotno finančno konstrukcijo, je težko reči. Ne vemo, kakšen delež v skupnih prihodkih sploh predstavlja prihodek od prodaje vstopnic. Tukaj so še pravice od TV prenosov, sponzorji, donatorji itd.
Organizatorji so bili na temo prodanih vstopnic, predvsem pa cen namestitev, deležni kritik že pred prvenstvom. Namestitev enakega standarda kot na Bledu je namreč skoraj za polovico cenejša v Beljaku ali Trbižu.
Slaba prodaja vstopnic posledično pomeni precej kolateralne škode.
Vsaka ne-prodana vstopnica pomeni tudi manjšo prodajo hrane, pijače in seveda tudi nastanitev.
»Ker si lahko obiskovalec na svetovnem prvenstvu ogleda še kakšno tekmo zraven, je cena vstopnice lahko višja. Gibala se je med 49 in 54 evri, če pa je dan res bogat z odločitvami in je povrhu še vikend, smo ocenili, da bi bila še sprejemljiva cena 64 evrov. Za to ceno lahko gledalci v Planici preživijo ves dan in uživajo v programu v areni zabave,« je strategijo za Dnevnik razložil Šušteršič, generalni sekretar prireditve.
Dodajte k cenam vstopnic še relativno visoke cene hrane in pijače in bo tak dan denarnico štiričlanske družine olajšal za krepkih 300 evrov.
Veste kaj … razumem, da gre za enkratno priložnost. Vseeno pa se mi zdi kar veliko za slovenski standard.
Me je pa navdušila otvoritvena slovesnost in prav tako me navdušuje tudi organizacija prireditve.
Otvoritvena slovesnost me je navdušila, prav tako me navdušuje tudi organizacija.
Slišim, da na prizorišču dela kar 1.500 prostovoljcev. Kapo dol, tako organizatorjem, koordinatorjem in seveda predvsem prostovoljcem, da žrtvujejo svoj čas in energijo zato, da projekt uspe.
Sponzorske bunde in VIP gostje
Pred nekaj leti je izbruhnila prava afera, ko so se organizatorji skokov v Planici uprli temu, da VIP gostje vstopnic ne plačujejo.
Omrežje poznanstev, ki je zagotavljalo vstop na ti. VIP prostor (beri: zastonj jedača in pijača) je postajalo iz leta v leto večje. Vse skupaj je postalo resno breme za organizatorje.
Desetletja socializma in balkanske logike “vse je naše”, so dobro oprala glave političnim in nasploh družbenim veljakom.
Nikomur na kraj pameti ni več padlo, da bi plačal vstopnico, kaj šele VIP vstop. Saj je to vendar vse naše.
Saj so tudi sponzorji naši, državni, družbeni. Zavarovalnica Triglav, pa Krka, NLB, Loterija Slovenije …
VIP prostor pripada ljudem, ki nosijo denar
VIP prostor v resnici pripada ljudem, ki nosijo denar dogodku, ki sponzorirajo, donirajo in zagotavljajo prodajo vstopnic.
Ne, to niso politični funkcionarji do nivoja vaškega pisarja na sestankih krajevne skupnosti.
VIP prostor pripada predvsem prodajnikom, ki tja pripeljejo donatorje, lastnike firm, direktorje in druge, ki polnijo blagajno projekta, ki je v tem primeru težek kar nekaj milijonov evrov.
Ali je to, da je nek politik preusmeril milijon ali pa dva iz državnega proračuna v proračun prireditve, res potrebno nagrajevati?
V VIP prostoru v Planici se svaljkajo eni in isti obrazi že najmanj 30 let. Isti, kot tudi na tem dogodku. Ne bom zloben in jih ne bom zapisal. Vsaj 20 bi jih lahko naštel iz glave kar takoj.
Sponzorska bunda za Goloba in še ena zraven za njegovo spremljevalko, mogoče v skupnem res nista veliko. Podobno, kot za Jankovića ni veliko tisti jurček za nagrado direktorici Zdravstvenega doma Ljubljana, kljub katastrofi s pacienti in odhodi zdravnikov.
Kot je dejal Janković, da če pa tistih 1000 eur nimamo zanjo, potem pa res ni vse skupaj za nikamor. Srbi imajo lep izrek: “Ima se, može se.” (Kdo ima, lahko deli).
Slovenci k temu dodajamo veliko bolj doživeto: “S polno ritjo je lahko srat’.”
Vprašajte kaj o vstopnicah in novih bundah upokojence, ki dobijo 500 eur pokojnine, njihov račun za dom za ostarele znaša pa 650 eur mesečno.
Bolj bode v oči, da eni lahko, drugi ne, za ene je, za druge pa … naj plačajo, kakopak. Saj vendar dogodek ni socialna zadeva, kajne?
Ste že opazili, koliko Slovencev še danes, po mnogih letih, teka naokoli v majicah Ljubljanskega maratona? Živo zelenih, črno zelenih, modrih z dolgimi rokavi itd.?
Res mislite, da je vsakoletna množična udeležba na Ljubljanskem maratonu posledica zgolj neskončne ljubezni do teka?
Gre za trdo in načrtno delo tržnikov z dejavnostmi, ki to ljubezen naravno podpirajo. Znana imena, ki hvalijo in obiskujejo prireditev, razdelana dostopnost do prizorišča, organizirane šole teka, …
Cena? Sodelovanje na maratonu se plača? (hec)
Znameniti prodajni guru Zig Ziglar je slikovito zapisal, zakaj ljudje nečesa ne kupijo.
Ker ni potrebe, ni želje, ni denarja, ni nuje in ni zaupanja. [orig. No need, No Desire, No Money, No Hurry, and No Trust.]
Ekipa, ki je zadolžena za prodajo vstopnic na tem dogodku, ni znala pravilno izračunati, koliko v dani situaciji, glede na stroške, promocijo, logistiko, vojno, mentaliteto, ekonomijo, kvalifikacije posameznih držav in njihovih navijačev, egotripe politike in vodilnih v projektu … še prenese (slovenska) denarnica.
So se zanašali na državni proračun, če se projekt finančno ne bo izšel? Zato politika v VIP?
Ja, tudi meni se trenutna cena vstopnic zdi visoka. Dobra novica je, da jo bodo verjetno zdaj zniževali. Kaj pa naj drugega zdaj storijo?
Mentaliteta večine svaljkajočih se po VIP prostoru, kot da denar pada iz neba in pristop, da bodo ljudje itak spali pri nas in zato lahko navijemo cene čez vse meje, je zgolj vrh sistemske ledene gore, ki jo bo nekoč še potrebno razbiti.
Podobno, kot se je razbilo mit, da VIP vstopnice samoumevno brezplačno pripadajo celotnemu grozdu prisesancev na plečih organizatorjev za skoke v Planici.
Zato za konec, malo za šalo in malo zares, en hiter tečaj prodaje:
Se vam zdi 300 eur za en dan s štiričlansko družino v Planici malo ali veliko?
Kaj pa če primaknem v košarico še štiri bunde?
Ali pa vsaj dve?
Natakar, eno pivo, kuhan gin, dva soka, štiri golaže in … dve gratis bundi prosim!
V skupnem cena kar naenkrat ni več tak problem, kajne?
Edvard Kadič
Več o avtorju TUKAJ