Piknik, prepovedana jabolka in samopodoba
Na pikniku vašega podjetja sodelujete v precej nezanimivem pogovoru. Sicer je res dolgočasno, vendar pa je dobra stran takšnega kramljanja, da lahko izza temnih očal v miru opazujete ljudi. Predvsem tiste, ki jih (še) ne poznate.
Grrr, tisti lepotec tam pri žaru … pa kako se vsi smejijo njegovim šalam. Kaj pa tista vitka črnolaska, ki se tako lepo giblje? Oči večine moških so ves čas na njej. Hm, in tisti novi iz komerciale? Prav nič mu ni nerodno v živordečih nogavicah, ki tako izstopajo, ko se mu hlačnice med sedenjem nekoliko privihajo navzgor.
“Ah, ko bi le jaz imel oz. imela toliko samozavesti, da bi se tako nosila med ljudmi, da bi znal govoriti takšne zgodbice, da bi …” [vpišite po svoje]
Ste se že kdaj ujeli v takšno razmišljanje? Verjamem, da ste se. In prav nič fino ni.
A pozor! Primerjate jabolka in hruške!!!
Še več. Takšno razmišljanje je v resnici zelo nevarno, saj ruši vašo samozavest. Medtem, ko po eni strani opazujete druge, ki se vam kažejo v najlepši možni luči, imate po drugi strani neposreden vpogled vase, z vsemi prednostmi in seveda tudi slabostmi. (!)
Primerjate torej predstavo za gledalce, ki jo uprizarjajo drugi in svojo predstavo, ki pa ob glavnem odru vključuje tudi vpogled v celotno ozadje (zaodrje, “backstage”).
A žal se vse skupaj pogosto tukaj ne konča. Na dolgi rok boste na takšen način precej verjetno zamajali vašo samopodobo in se tako začeli resno ovirati v svojem življenju.
Ena od definicij samozavesti namreč pravi, da gre za občutek pripadnosti temu trenutku. Povedano drugače: je že prav, da ste tam kjer ste… takšni kot ste.
Seveda je možno kaj izboljšati. Vedno se najde kaj. Kar spoznajte bolje tisto vitko črnolasko, modrookega lepotca tam pri žaru ali novega kolega iz komerciale. Kaj kmalu boste opazili, da Vam zavidajo marsikaj.
Srečno!
Edvard Kadič
vir Foto: Pixabay
