Govorica telesa: Pisarna, flirt in mini krila
Ura je bila 8. 58, sestanek pa je bil dogovorjen za ob 9h. Počakala me je na hodniku, pred dvigalom. Segla sva si v roke, izmenjala besede dobrodošlice, nato pa me prijazno povabila, naj ji sledim. Ženska v poznih tridesetih, dobra dva meseca je, kar je zasedla to, zanjo novo delovno mesto. Lepa in brezhibno urejena, tudi lepo je dišalo okoli nje.
Seveda si nisem mogel pomagati, da je med hojo proti njeni pisarni nisem premeril od nog do glave, z daljšim postankom na njeni zadnjici in nogah. Moški pač. Kar prav mi pride dejavnost s katero se ukvarjam. Vedno se lahko zatečem k besedam, da buljim v ženske obline čisto profesionalno. No ja, malo je že profesionalne deformacije, malo je pa … ah saj veste, o čem govorim.
No, prišla sva do res lepo urejene pisarne oz. do sedežne garniture, kamor me je posedla. Po telefonu nama je naročila kavo in sedla na fotelj nasproti. No, lepa reč. Od trenutka, ko sem sedel na kavč, sem ves čas premišljeval, kam se bo usedla. Kavč je bil namreč mehak in glede na dolžino njenega krila sem na tihem upal, da ne bo sedla prav na fotelj nasproti. Če bo, se bo verjetno pogreznila vanj, boki bodo nižje od kolen in jaz, ubošček (!) bom obsojen na tantalove muke.
Mi lahko prosim poveste, drage dame, kam naj moški gleda, ko sedi neposredno pred damo v mini krilu in so njena kolena zaradi nizkega sedala višje od bokov?
Prav vsak njen premik kolen bo požgečkal moško domišljijo, presekal urejenost miselnega toka in miniral koncentracijo, ki je potrebna za pametne in konstruktivne pogovore.
No, naj v zagovor moški “koncentraciji” povem, da z dotično damo še danes, kar nekaj let po opisanem dogodku, odlično sodelujeva. Sem pa v tem času že večkrat izrabil ta dogodek kot ilustracijo, zakaj je v bistvu nekoliko bolj izzivalna ženska obleka na delovnem mestu pravzaprav moteča.
Nikakor ni moj namen kakorkoli moralizirati ali celo polemizirati o tem, kaj je primerno in kaj ne. Raje se ves čas zavedajmo, da sporočilnost govorice telesa ni omejena zgolj na samo fizično telo. Torej, v celotni sliki ne gre zgolj za gibanje telesa, geste, dotikanje, prostor ipd., temveč to sporočilnost sestavljajo tudi vsi dodatki, ki se nahajajo na telesu. Frizura, oblačila, nakit, tatooji, vse, kar pač nosimo na sebi.
V poslovnem okolju velja nekakšno nenapisano pravilo, da bolj so oblačila izzivalna, nižja je kredibilnost osebe, ki jih nosi. Velja tako za moške, kot tudi za ženske. To pa seveda ne pomeni, da s tako oblečeno osebi ne bomo sodelovali. Pomeni le, da bo kredibilnost takšne osebe v očeh poslovnih partnerjev pač nižja. Še najlažje bi to pojasnili z namišljenim moškim (ali ženskim!) komentarjem v smislu:
“Kaj pa veš, kako je dobila službo …”.
Grobo? Da. Neprimerno? Seveda. Resnično? Ne.
Ampak …
Osebna urejenost in primernost oprave glede na okolje, sta v poslovnem svetu še kako pomembna dejavnika. Dober videz, ki ga o podjetju dajejo zaposleni, je praviloma nekaj, za kar si podjetja tudi načrtno prizadevajo. Prav glede oblačil so se z leti razvila ti. pravila oblačenja na delovnem mestu (“dress code”), ki zaposlenim pomagajo, da se lažje prilagodijo kulturi v podjetju in jo, nenazadnje, tudi vzdržujejo. Res pa je po svoje zanimivo, da pa kaj dlje od oblačil pri različnih kodeksih obnašanja pridemo le redko.
Statistike npr. že leta in leta govorijo o tem, da je daleč največ skokov čez plot prav v službenem okolju.
Osebno me to prav nič ne moti in roko na srce, tudi ne preseneča. Če že s kom, potem je verjetno res bolje z nekom, s katerim se poznamo kot pa z nekom, o katerem ne vemo praktično nič. A zadeva je nekoliko globlja, kot se mogoče zdi. Ima neposredno povezavo prav s prej omenjeno “zmedenostjo”, ki lahko začne obvladovati naše misli in nehote tudi rušiti poslovanje.
Vem, da sem ponovno na sami meji moraliziranja. A dejstvo je, da če do skoka čez plot pride, se mora proces zapeljevanja nekje pred tem pač začeti.
Temu začetku popularno pravimo kar flirtanje. Gre za oddajanje verbalnih, predvsem pa neverbalnih signalov o tem, da bi si z izbrano osebo želeli deliti tudi nekoliko bolj intimne trenutke. V prvi fazi gre običajno zgolj za nezavedno izražanje teh svojih občutij, to izražanje pa občasno preraste tudi v precej bolj zavestna dejanja.
Ta pa so hitro lahko precej moteča in seveda tudi neprimerna. Moški namreč praviloma vstopajo v proces zapeljevanja tako, da opozarjajo na svoje moške atribute, ženske pa kot tisti spremenljivi del enačbe, ki te atribute opazi (ali pa ne) in da povratno informacijo (ali pa ne).
V poslovnem okolju je glede opozarjanja na moške atribute pogosto nekaj zmede. Nadrejenost položaja že sama po sebi komunicira moč, to moč pa se pogosto povezuje s samozavestjo. Požar v mislih in povečan utrip srca zaradi vsega tega potem nista več daleč. Samozavest je namreč daleč najvišje na lestvici želenih lastnosti pri partnerjih (še posebej pri ženskah, ko razmišljajo o moških) in koraka vzporedno s fizično privlačnostjo. Ko se obe med seboj prepleteta … hitro vse skupaj postane del statistike [smeh].
Žal pa flirtanje v poslovnem okolju lahko postane precej hitro tudi moteče in zlahka preraste v nadlegovanje (ti. mobing).
Nekatera delovna mesta so zaradi svoje narave dela prav posebej izpostavljena. Žal je včasih človek na svojem delovnem mestu vljuden tudi takrat, ko gre stranka ali sodelavec že rahlo čez mero dobrega okusa. Natakarice, sobarice, vrtnarji, medicinske sestre, osebni trenerji in poslovne asistentke, so le najbolj popularen vidik takšnega razmišljanja. Ko vpletemo še pojem nadrejenosti oz. podrejenosti ter ob tem seveda tudi strahove podrejenih pred izgubo službe ali izgubo možnosti za napredovanje, lahko življenje hitro postane zelo naporno, če ne že kar mučno. Če dodamo še potencialno izgubo, ki nastaja podjetju zaradi različnih oblik odsotnosti zaradi izgorelosti, je zagotovo to tudi nekaj, na kar se vodstvu podjetja preposto splača biti še kako pozorno.
Kdaj flirtanje prestopi mejo dobrega okusa?
V trenutku, ko dotikanje prestopi ti. varna območja telesa (npr. zunanja stran roke od komolca do ramena), ko postane dodatno odpet gumb na ženski bluzi sestavni del oprave na delovnem mestu, ko krila komaj sploh še kaj zakrivajo ali seveda, ko kar naenkrat vse, kar je izrečeno, dobi seksualno konotacijo skozi spremljajoče pomenljive nasmeške in podvprašanja.
To, da takšno početje vodi v nezdrava razmerja, je hitro jasno vsakomur. Ob tem se je še posebej potrebno zavedati, da je takšno obnašanje neprofesionalno, oseba pa godna za uvrstitev na ti. listo za odstrel. Kdo pri zdravi pameti pa si želi profesionalno sodelovati z neprofesionalcem? Za zabavo že, za resen posel pa zagotovo ne.
Držimo se raje našega osebnega šarma, profesionalnega obnašanja ter skrbi za naš urejen izgled. Prav kombinacija osebnega šarma in urejenega videza, nas bo sama po sebi, dokler je seveda avtentična, pripeljala daleč daleč najdlje v poslovnem svetu.
Srečno!
Edvard Kadič
PS: članek je bil pripravljen za Revijo ADMA (September 2017, Planet GV)
vir Foto: Pixabay
Deli zdaj:
