Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga
Za devetimi gorami in devetimi vodami obstaja vasica idiličnega videza. Vaščani zgledno skrbijo, da ima vsak dostop do vode in da nihče ni lačen. Imajo tudi svojo vaško pekarno, ki jo v imenu skupnosti vodi župan, financira pa proračun. Kdor je lačen, si gre lahko po kruh.
Vaška pekarna je zaradi političnih igric tehnološko vedno bolj zastarela, zaradi večjega povpraševanja pa peče vedno več le kruha in vedno manj rogljičkov, žemljic in slanikov. Prebivalcev je namreč vedno več, vedno dlje živijo in nekateri so si začeli delati tudi zalogo, da ne stojijo v vrstah za kruh prav vsak dan. Ob koncu dneva itak vsega zmanjka, pogosto že tja do 11. ure ali najkasneje do poldneva. Da so vaščani vedno bolj jezni na župana in da mu očitajo slabo vodenje, celo korupcijo, ni potrebno omenjati posebej.
Modrič & Kos, zasebnika in zato barabi
To sta opazila tudi dobavitelja moke, vaška “privatnika” in partnerja, Modrič in Kos. Ob svojih podjetjih za gradbeništvo, zavarovanja in veleprodajo moke, sta hitro prepoznala priložnost in odprla še pekarno. Z županom sta za zagon pekarne sklenila pogodbo za peko nekaj osnovnih vrst kruha za vaščane, v zameno za denar iz proračuna pa sta se morala obvezati, da ne bosta predčasno odstopila od pogodbe. Če prekineta, sledijo visoke kazni. Ljudje so tako dobili dodaten kruh, peki iz vaške pekarne honorarni zaslužek za delo pri njima popoldne in zvečer, župan pa ugled zaradi zapisanih visokih kazni za “zasebnike”, ki v tej vasi itak veljajo za barabe.
Modrič in Kos sta hitro ugotovila, da lahko s kaosom v vaški pekarni še dodatno dobro služita. Svoj kruh in pecivo sta, kljub pogodbi, v neomejenih količinah omogočila vsem, ki posebej plačajo. Tistim, katerim kruh plačuje vaški proračun, pa ga je na voljo le toliko, kot jima ga po prodaji za gotovino sploh še ostane na policah. Ob koncu dneva je itak prodano vse.
Recesija
Potem pa je nastopila recesija in cene surovin so šle v nebo. Modrič & Kos sta ugotovila, da bosta z dogovorjeno ceno za kruh in kapacitetami svoje pekarne, ki sta jih v zadnjih nekaj letih potrojila, delala izgubo. Zato sta se oglasila pri županu in predlagala spremembe cen kruha navzgor. Župan zaradi očitkov vaščanov ni imel posluha. Vedel je, da ga bodo besni in lačni ljudje celo odnesli iz pisarne, saj že zdaj čakajo cele dneve v vrstah, potem bodo pa še več plačevali za ta isti kruh. Očital jima je, da brez vaškega proračuna nikoli ne bi mogla zgraditi svoje mega pekarne in da sta itak samo barabi. Če ne zlepa, bo šlo pa zgrda, jima je zabrusil.
Prav, je dejal Kos in pri tem omenil, da ima Modrič v lasti fotografije županovih skokov čez plot. Župan je malo pomencal, stopil na zrak in enega prižgal, nato pa jima prisluhnil. Dogovorili so se, da bo vaška pekarna v celoti prevzela peko kruha, Modriča in Kosa pa bo župan, pod pretvezo izsiljevanja višjih cen, javno odvezal od pogodbe. Ljudi ne bo težko prepričati, da so zasebniki itak barabe in da je najbolje, da si ves navaden kruh pečejo kar sami v svoji pekarni.
Nove razmere in razlogi
Modrič & Kos bosta po novem ves svoj kruh ponudila na trgu. Kdor je lačen, ga plača sam. Župan bo izgubo vaške pekarne zaradi slabega vodenja, spremembe cen elektrike, moke in drugih “tržnih razmer”, itak kril iz proračuna. Zasebniki so vendar barabe in to ljude vedo. Le večkrat jih je na sveže potrebno spomniti na to. Še posebej, ko v vedno daljših vrstah stojijo pred vaško pekarno, so ob tem vedno bolj lačni in za povrh še vedno več plačujejo v proračun. Ko je lakota dovolj huda, ljudje kupujejo kruh kjerkoli, ne glede na ceno. Kljub temu, da imajo zaradi recesije vedno manj denarja in kruh že itak plačan s svojim prispevkom v proračun. A kaj, če ne morejo do njega. Zasebniki so barabe in to šteje. Pekarna Modrič & Kos je dobro založena s svežim dišečim kruhom in pecivom, sproti pa je prodano vse. Mar ni barabija naravnost očitna?
Epilog
Župan se je še enkrat več izkazal in poskrbel za prihodnost ter dušni blagor vaščanov. Zasebniki so bili in bodo v tej vasici vedno barabe. Dokler bo tako, bo župan lahko v miru županoval, skakal čez plot in dobaviteljema Modriču in Kosu plačeval za moko tudi trojno ceno, če bo treba. Saj nihče niti opazi ne. Zasebniki so pač barabe, moka je pa za proračun zanemarljiv strošek, ne glede na ceno. Da njuna pekarna zdaj posluje z dvojnim dobičkom, ni niti omembe vredno. Zasebniki so pač barabe.
PS: Vsaka podobnost z dodatnim zdravstvenim zavarovanjem v Sloveniji je zgolj naključna.
Deli zdaj:
