Vsak dan se odločamo o milijon stvareh. Od tega, kdaj bomo vstali iz postelje, ali naj gremo najprej v kopalnico ali najprej do štedilnika, kjer si bomo pristavili vodo za jutranji čaj ali kavico, pa vse do „težjih“ odločitev, kot so npr., kako naj izpeljemo kakšen projekt in kdaj naj sploh gremo danes spat.

Zavestna odločitev je naša točka moči, krmilo naše osebne barke. Ali naj nadaljujemo življenje po ustaljeni in že znani poti ali pa naj gremo po novi, nam še neznani? Če se odločamo za novo pot, se moramo odločiti zanjo zavestno, načrtno, z razmislekom in voljo. V nasprotnem primeru bomo namreč korakali naproti staremu, brez posebnega napora pri sami odločitvi. Navade nam namreč omogočajo gibanje v polju že znanega in varnega, v polju novega pa nas čakajo nove, še neraziskane, lahko tudi nevarne poti. Prav zato veliko časa preživimo v razmišljanju o ti. negativnih možnostih oz. poteh. Ustvarjamo si mentalno varnostno mrežo, v katero se lahko ujamemo, če nam spodleti. Večino časa tako preživimo v avtomatiziranih dejavnostih, znotraj mreže možnosti, ki si jo ustvarjamo s pomočjo miselnega preigravanja možnosti in rezultatov naših odločitev.

V resnici ni tako zapleteno, kot se sliši.  Večino življenja namreč delujemo nezavedno, velik del tega delovanja pa temelji na strahu, da se ne bomo živi, zdravi, lepi, uspešni ipd. prebili skozi izkušnjo, ki je pred nami. Tega se seveda zavedajo tudi mnogi, ki nas želijo v kaj prepričati. Trgovci, lepotne revije, politiki ipd.    
Kot da ves čas živimo v nekakšni zoni somraka, mraku negativnih možnosti. Pa je to res? Modri sicer pravijo, da je pozitivno in negativno le druga stran istega kovanca, izkušnja sama po sebi pa je le izkušnja. A blažena radost bivanja na vrhu gore v Tibetu. Vse je lepo in prav, dokler si mi, mali smrtniki iz te naše Slovenije, ne zaželimo spremembe. Takrat pa z grozo v očeh ugotovimo, da moramo vsakič, prav vsakič(!), to izpeljati zavestno. Drugače bomo, kot smo dejali, avtomatsko šli tja, kjer se ne bo spremenilo nič.

Poglejmo si to nekoliko bolj konkretno, na primeru naše aktualne politike, katere dogajanje vpliva na prav vse nas. Ko je stranka SDS zmagala na zadnjih državno-zborskih volitvah, zaradi razmerja sil v DZ ni mogla sestaviti učinkovite vlade. Vlado je tako sestavila stranka LMŠ z Marjanom Šarcem na čelu in priča smo bili nadaljevanju vladavine idej in pristopov k problemom družbe, v katerem je bila Slovenija, razen kratkih presledkov, večino časa od osamosvojitve. Točneje, slabih 23 od skupno 30-ih let, je Sloveniji vladala enaka tj. leva  ideološka struja.

Ko je po znamenitem Šarčevem metu puške v koruzo, v začetku leta 2020 tik pred izbruhom pandemije, vladanje prevzela že tretja Janševa vlada, pa so zaradi specifične situacije (pandemija) in drastično spremenjenega načina življenja (omejitve gibanja, okrepljeno spremljanje medijev in politike), mnogi dojeli, da je življenje lahko tudi drugačno. Da je slika o družbi, ki so nam jo tako vztrajno slikali prevladujoči mediji, preprosto zgolj ena stran kovanca. Stran, ki je predvsem po ekonomski moči in privilegijih ustrezala zgolj izbrancem. Da torej obstaja tudi drugačna pot, z drugimi ljudmi in drugačnim pristopom.

Če želimo obdržati trenutno smer, moramo še nekaj časa odločitve sprejemati zavestno. Če tega ne bomo storili, nas bo nezavedno kmalu spet usmerjalo tja, kamor prepojeno s starimi idejami edino zna. Brez zavestnega posega kot je npr. zamenjava tv programa z boljšim, ki nam predstavlja novice objektivno ali branja revij in časopisov, ki se trudijo vzdrževati novinarske standarde objektivnosti, bo to težko. Ne moremo pričakovati drugačnih rezultatov, če ne spremenimo tudi naših izbir. Zato velja ob koncu tudi zapisati, da nas čas velikih izbir posebej čaka drugo leto, ko bomo izbirali kar trikrat. Poslance v Državnem zboru, naše predstavnike na lokalnem nivoju ter našega novega predsednika ali predsednico države. Brez tega, da gremo na volišča in volimo za tiste, ki nam glede vsebine lahko ponudijo največ, preprosto ne bo šlo. Brez spremembe pri odločitvah in posledično dejanjih, ne moremo pričakovati drugačnih rezultatov.

Edvard Kadič

By Admin

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja