Sledilci kot nova valuta slovenske politike

V časih, ko je Slovenija preplavljena z aferami, stavkami in komunikacijskimi flopi vlade, je Gibanje Svoboda našlo rešitev za svoje težave s komunikacijo. Vladni komunikator in spletne vplivnice. Ena od njih, Tina Gaber, je celo spremljevalka predsednika vlade. Ja, prav ste prebrali. V dobi, ko so algoritmi in všečki novi kralji in kraljice, se je premier Robert Golob odločil, da bo svojo vladno ladjo na sončnem dvoru usmerjal z nasveti osebe, ki svoj vpliv meri v številu sledilcev in filtrih na Instagramu. Celo javno se je pohvalil s tem. Dejal je, da je poseben privilegij deliti življenje z osebo, ki ti lahko kaj tudi svetuje na tem področju. Fant od Tine ima glede tega prav in vso srečo mu želim pri tem.

Če že ne moreš premagati algoritmov, se jim pridruži

Kdo potrebuje izkušene politične stratege in strokovnjake za odnose z javnostmi, ko pa imaš takšno strokovnjakinjo kar doma? Pa na Gregorčičevi se, med razmišljanjem o zdravniški stavki in davčni reformi, spotoma pogovoriš še z neko Samanto Cimerman, ki s 300.000 sledilci očitno ve, kako nagovarjati ljudstvo bolje kot politični veterani. Zdi se, da je kadrovski tsunami, ki je zadel Gibanje Svoboda z “metom sodelavk čez rame”, vključno z razvpito Vesno Vukovič, prinesel tudi svež pristop: če ne moreš premagati algoritmov, se jim pridruži.

Zanimivo, da je sestanek z omenjeno vplivnico organizirala kar Tina Gaber. Očitno ji je dovolj, da se njenemu fantu že vsi smejijo. In to vse bolj, po vsakem nastopu pred kamerami je krohot ljudstva glasnejši. V briljantnem preblisku, ki bi ga lahko primerjali le z odkritjem, da je Zemlja okrogla ali da se čokolada in arašidovo maslo fantastično ujemata, je Tina Gaber s to potezo razkrila načrt za preobrazbo komunikacijske strategije.

V času, ko je po aferi “slovenski Watergate” politična verodostojnost Gibanja Svoboda na tehtnici javnosti in ko se javnost ob tem sprašuje o dejanski vrednosti Golobovih obljub, se Tina Gaber na svojem Instagramu očitno osredotoča na prava vprašanja: “Kaj in kdaj objavljati, ali je pametno kupiti všečke in sledilce, kako prepoznati zlagan profil …”. To ni le izhodišče za navadno družinsko svetovanje v domači postelji. To je svetovanje 2.0, ki obravnava kritične dileme sodobnega političnega marketinga, kot so estetika Instagrama in psihologija Facebooka.

Ona ve

Tina Gaber očitno prepoznava, da v svetu, kjer je politika postala šovbiznis, ni več dovolj objaviti le suhoparna sporočila za javnost ali organizirati tiskovne konference za vedno bolj nadležne žurnaliste. Ne, treba je pritegniti pozornost z “mehkejšimi vsebinami”. Morda s serijo TikTok plesov v parlamentu ali z Instagram storiji, kjer ministri delijo svoje najljubše recepte za smoothieje, ki simbolizirajo njihove politične preference – zeleni za okoljske politike, rdeči za socialno pravičnost, in tako dalje.

Ona pozna tudi odgovor na vprašanje o smiselnosti kupovanja sledilcev. Zakaj bi se namreč trudili z zamudno gradnjo zaupanja in podpore javnosti, ko pa lahko s pritiskom na gumb “Kupi!” praktično v trenutku pridobiš iluzijo množične podpore. V tem bleščečem novem svetu političnega komuniciranja, kjer je kvantiteta bolj pomembna od kvalitete, so prazne številke novi standard za uspeh.

Zakaj bi se trudili z gradnjo zaupanja in podpore javnosti, ko pa lahko z nakupom sledilcev praktično v trenutku pridobiš iluzijo množične podpore. V tem bleščečem novem svetu političnega komuniciranja, kjer je kvantiteta pomembnejša od kvalitete, so prazne številke novi standard za uspeh.

Vizija, kjer politiki ne tekmujejo več na podlagi političnih programov ali idej, ampak na podlagi števila sledilcev in všečkov, je resnično revolucionarna. Pripravimo se torej na novo dobo. Politični analitiki bomo v Uri moči, Faktorju, Odmevih, 24ur Zvečer itd. namesto volilnih rezultatov analizirali Instagram algoritme in strategije za povečanje “engagementa”. Dobrodošli v slovensko politiko 21. stoletja, kjer so sledilci in všečki nova valuta moči.

Urad predsednika vlade

In kaj so dejali na takšne ideje v uradu predsednika vlade? Da je vse skupaj navadno pretiravanje in da je Samanta Cimerman zgolj predstavila zadnje smernice in trende na družbenih omrežjih. Ob tem pa niso omenili, da za strmoglavljenje javne podpore Golob med drugim krivi prav nespretno nagovarjanje državljanov. Novi vladni komunikator Matej Arčon je namreč dejal: “S predsednikom sva se precej pogovarjala tudi o tem, da je bila ena od naših hib tudi komunikacija.” 

Pristop z Instagram vplivnicami je tako naravnost briljanten. Konec koncev vsi vemo, da je edina stvar, ki jo ljudje danes še zares spremljajo, Instagram. Televizija, radio in Facebook so samo še za starce, Twitter (oz. X) pa za politične fanatike, od koder sta Golob in Gibanje Svoboda itak že zdavnaj pobegnila. Tiskovne konference so zastarele (pa še kdo od prisotnih novinarjev te lahko kaj vpraša), vladni podcasti so še v plenicah … Kdo še bere dolgočasna politična sporočila, ko pa lahko gleda privlačne videoposnetke? Golobova nova smer komuniciranja je jasna: zakaj se truditi s tradicionalnimi kanali sporočanja, ko pa lahko svoje politične uspehe deliš preko Insta zgodb? In če lahko s tem pridobiš še nekaj novih sledilcev zase ali za svojo punco Tino, zakaj pa ne?

Kdo še rabi strokovnjake …

“Kar vidimo, bi težko imenovali strategija. Mene vse skupaj bolj spominja na krizo srednjih let. Vse skupaj izgleda, kot da se premier v tej situaciji in v zadnjem času odloča s hormoni, ne pa z glavo,” je v enem od svojih komentarjev ocenil profesor Dejan Verčič. Eh, kaj pa ve naš daleč (tudi svetovno) najbolj priznani strokovnjak za komuniciranje, bodo dejali zlobni insta jeziki, očarani nad briljantnostjo nove komunikacijske strategije Roberta Goloba.

ByAdmin

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja