person holding string lights photo

Razbijamo mite: Dejstva in zmote o delovanju možganov

Človeški um, zapleten in enigmatičen, je že stoletja predmet fascinacije in intenzivne študije. Izraz “psihologija”, ki izvira iz grških besed “psyche” (duša ali um) in “logia” (študij), ponazarja našo neumorno željo po razumevanju tega, kar se skriva znotraj naših glav.

Evolucija psihologije: Od Aristotela do moderne nevroznanosti

Zgodovina psihologije je zgodovina človekovega raziskovanja sebe. Od prvih filozofskih razprav o naravi uma in zavesti, ki segajo nazaj k Aristotelu in Platonu, do sodobne nevroznanosti, je bila pot dolga in zapletena. V teh stoletjih študij so znanstveniki prehodili od preprostega opazovanja človeškega vedenja do uporabe kompleksnih instrumentov za kartiranje najglobljih delov možganov.

Razbijanje mitov: Realnost človeških možganov

Med najbolj razširjenimi zablodami o možganih sta mita o “levem in desnem delu možganov” ter zmotno prepričanje, da ljudje uporabljamo le 10 odstotkov svojih možganov. Oba mita sta pritegnila veliko pozornosti, vendar znanstvene študije kažejo drugačno sliko.

Miti o “levih in desnih možganih”

Koncept, da so ljudje bodisi “levičarji” (logični in analitični) ali “desničarji” (svobodomiselni in ustvarjalni), ostaja priljubljen v populističnih razpravah. Vendar znanstvena skupnost poudarja, da obe hemisferi možganov delujeta skupaj, usklajeno in asimetrično. Raziskave kažejo, da vsaka polobla možganov opravlja specifične naloge, a delovanje možganov kot celote je integrirano in kompleksno.

Študije iz International Journal of Innovation, Creativity and Change omenjajo, kako leva polobla obdeluje informacije iz desnega vidnega polja in obratno, kar je le eden izmed primerov možganske asimetrije. Tako ni znanstvenih dokazov, ki bi podpirali teorijo, da se osebnostne lastnosti ali kognitivne sposobnosti lahko pripisujejo dominanci ene polobla.

Mit o 10 odstotkov uporabe možganov

Drugi vztrajni mit je prepričanje, da ljudje izkoriščamo le 10% naših možganov. Ta mit, populariziran skozi medije in filme, kot je “Lucy”, igra na človekovo fascinacijo nad neraziskanimi potenciali uma. Vendar nevroznanstvene študije in slikanje možganov kažejo, da so tudi med spanjem aktivna vsa področja možganov. Neučinkovitost tako velikega dela možganov bi bila evolucijsko neracionalna. Možgani porabijo znaten del telesne energije in bi se brez potrebe po vseh svojih delih verjetno razvili drugače.

Barry Beyernstein, ugledni nevroznanstvenik, navaja šest ključnih argumentov proti temu mitu, vključno z dejstvom, da poškodbe katerega koli dela možganov vplivajo na delovanje, kar kaže na to, da so vse regije pomembne in aktivne.

Pomembnost celovitega razumevanja možganov

Naše razumevanje možganov se mora nenehno prilagajati novim odkritjem. Psihologija, podprta z nevroznanstvenimi dognanji, nam omogoča boljše razumevanje naših kognitivnih funkcij, emocionalnih odzivov in vedenjskih vzorcev. Odklanjanje mitov in napačnih predstav pomaga strokovnjakom in laikom, da bolje razumejo, kako delujejo naši možgani in kako lahko ta znanja uporabimo za izboljšanje našega vsakdanjega življenja.

Psihologija v sodobni družbi

Razbijanje mitov v psihologiji ni le akademska vaja, temveč ima konkretne uporabne vrednosti. S pravilnim razumevanjem delovanja naših možganov lahko bolje razumemo sebe in druge, kar pripomore k boljši kakovosti življenja, učinkovitejšemu učenju in splošnemu duševnemu zdravju. Ko naslednjič slišite trditev, ki se zdi predobra, da bi bila resnična, se spomnite na kompleksnost in raznolikost naših možganskih funkcij – resnica je pogosto veliko bolj zanimiva kot fikcija.

[Vir: Psychology today]; Govorica telesa; Foto: Pexels

ByA.K.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja