Psihoterapija po telefonu: To so prednosti in slabosti

Številni terapevti se niso vrnili k osebnim seansam, čeprav so Covid omejitve že davno odpravljene. Pred marcem 2020 je bilo mnenje terapevtov, da so telefonske seje boljše kot preskakovanje sej, a ne tako dragocene kot osebne seje. Seanse po telefonu so sprejeli le, kadar pacienti zaradi službenih potovanj ali drugih tehtnih razlogov niso migli priti osebno. S pričetkom marca 2020 pa so mnogi terapevti prešli na telefonske in video seje. Nekateri, kot avtor članka, so prodali svoje pisarne in se povsem prilagodili na telefonsko delo.

Carl Jacobs v najnovejšem zvezku The Psychoanalytic Review piše, da je “telefonija veliko boljša od videa”. Psihoanaliza temelji na poslušanju, zato je uporaba telefona boljša. Jacobs v svoji analizi opisuje intimnost in vzajemnost, ki jo prinese poslušanje dihanja analitika.

Nekateri lažje govorijo po telefonu

Nekateri pacienti lažje govorijo o težkih temah po telefonu, kar lahko prinese večjo intimnost kot video ali osebno zdravljenje. Vendar telefonske in video seje onemogočajo terapevtom prepoznavanje neverbalnih dejanj, ki so pomembna za analizo. Terapevti ne morejo opaziti vedenjskih vzorcev, kot so loputanje z vrati, telesni vonj, razlitje kave ali neupoštevanje pravil v pisarni. Ta vedenja bi lahko vodila do plodnih razprav o njihovem nezavednem pomenu.

Drug izziv telefonskih sej je ohranjanje okvira terapije. Terapevt ne ve, kje se pacient nahaja med seanso, ali je povsem oblečen ali ali je nekdo drug prisoten. Na telefonu je težko postaviti enake meje kot v pisarni. Ena pacientka je med sejo hodila domov, pri čemer so bile spremembe v njenem dihanju posledica prometa, ne pa njenih čustev.

Težko je priti do enoznačnega zaključka o telefonski psihoterapiji. Pri nekaterih bolnikih telefon spodbuja intimnost, pri drugih ustvarja distanco; pri nekaterih odstrani motnje, ki bi bile prisotne v ordinaciji, pri drugih pa uvede nove motnje. Na koncu se mora vsak terapevt in vsak pacient odločiti, kaj jima najbolj ustreza.

[Vir: Psychology today]; Govorica telesa; Foto: Freepik

ByA.K.