Moški se ne bojijo žensk
Ves čas svojega dela sodelujem tako z ženskami kakor tudi z moškimi. V nekem obdobju sem bila morda celo za odtenek bolj iskana prav med slednjimi, saj so prihajali po »doze samozavesti«, vezane na področje dela in vse, kar pride s tem v kompletu. Odkar pa aktivno delujem in pripravljam vsebine za skupine žensk, me redno naslavljajo z vprašanjem, ali kdaj pripravim tudi kaj za moške. Vidite, kako požrtvovalno še v času, ki so ga namenile same sebi, razmišljajo o (svojih) moških.
Če so včasih moški pretežno hrepeneli po znanjih, ki vodijo k »uspehu«, naj povem, da se tudi in čedalje bolj priporočajo za znanja, vezana na druge teme. Ja, partnerstvo. Zveze. Oboji hlastajo za novimi znanji, ki prinašajo predvsem olajšanje. Ženske pa dajejo jasno vedeti, da čeprav se znajo zanašati same nase, še kako želijo moške v svojih življenjih. In moški si želijo žensk. Težave torej ni. Samo še uživati moramo začeti v družbi drug drugega. To vsak naredi tako, da razmisli sam pri sebi o sebi, kako je. Kako se počuti, koliko strasti, igrivosti, prijetnosti, družabnosti in igrivosti je v njem. Menim, da je prvi pogoj, da to najdeš in posledično zagotovo najdeš tudi nekoga, ki si želi »uživati« s teboj. Ko in če ta »uživati« postane dovolj močan, pa se izpolni pogoj, da se z nekom vzljubiš, se (na)vežeš in krmariš naprej v tandemu.
Vsebine za moške so. Začnejo se naslednje leto, saj vse na enkrat ne gre, kar sem povedala tudi ljubim ženskam. Zato pa kar takoj in tukaj delim malo izzivalnih razmišljanj, ki vam bodo morda malo nakazala, kako super se bomo imeli tudi na srečanjih z moškimi. Najprej naj kar udarno povem, da se moški ne bojijo žensk. Ne vem, zakaj se je ta miselnost tako prijela in zakaj se je ta izmišljotina čez čas redno uporabljala in ustrezala zdaj eni in zdaj drugi strani. Dejstvo namreč je, da se moški žensk ne bojijo. Lahko jih sovražijo, če so se jim kot mladim zamerile. Po večini pa so jim samo sitne, naporne, tečne, težaške … pa da ne bom zdaj ponavljala vseh besed, kar so jih z mano podelile stranke.
Našteto pa še zdaleč ni enako bati se. Če že česa, se moški bojijo zgolj lastne negotovosti in občutka nevrednosti. In resnica je, da včasih ne vedo niti tega, kaj bi sami s sabo, kaj šele, kaj bi z žensko. Vse, kar se moramo pri tem opomniti, pa je, da naj jim ženske to lahkotno in z užitkom pokažejo in povedo. Moški z veseljem »sprejmejo« jasna, natančna in dobrohotna »navodila«. Še kako so jih vajeni iz otipljivega sveta. Zakaj ne bi torej odlične prakse uporabili tudi za neotipljivo? Prvi pogoj je seveda le, da vemo, kaj vse nam je všeč in kaj ne. Pa še to, da napisano velja in deluje v obe smeri. Ženske moškim in moški ženskam. Ni naključje, da so moški, ki so imeli izkušnje s starejšo partnerko od sebe, daleč boljši ljubimci in sopotniki žensk.
Pa recimo, da morajo moški občasno še malo povaditi komplimente, ki jih delijo svojim damam. Zagotovo ne bom nikoli pozabila primera, ko je eden tako zagnano, presunjeno in v prepričanju, da je izstrelil sveto resnico, ki bo njegovo drago kar stopila od pohvale in ugodja, rekel: »Veš, ne morem verjeti! Nikoli ne bi pomislil, da bo meni tako zelo všeč, tako zelo seksi in da bom tako noro zaljubljen vanjo … ena s tako »nemanekensko« postavo!« Lahko si predstavljate, zakaj sta prišla k meni.
Pa tudi tisto o »staranem vinu« in »stari koki, dobri župi« lahko brez oklevanja nemudoma izpustite iz seznama in za vedno pozabite. Ne samo da je neposrečeno, temveč celo žaljivo. Nisem še spoznala ženske, ki bi ji ta pohvala bila v čast. Za tem, da je spoznala mene, pa sploh ne. Ja, včasih je fino dvigniti standard in se ne zadovoljiti s principom minimalnega pričakovanja. Ja, čas je za moške.
