Ali so lažnivci bolj privlačni?
Nedavna študija, objavljena v prestižni reviji Personality and Social Psychology Bulletin, odpira zanimiva vprašanja o povezavi med resnicoljubnostjo in zaznano fizično privlačnostjo. Raziskovalna skupina pod vodstvom ten Brinke et al. (2023) je preučevala, kako se zaznava privlačnost posameznikov, ko so ti v vlogi iskrenih pripovedovalcev v primerjavi z njihovo vlogo lažnivcev. Udeleženci študije so bili izpostavljeni videoposnetkom ljudi, ki lažejo in govorijo resnico. Udeleženci so nato morali te ljudi ocenjevati glede na fizično privlačnost, toplino in odprtost. Rezultati so bili presenetljivi. Posamezniki so bili, ko so govorili resnico ocenjeni kot bolj privlačni.
Zakaj torej resnica vpliva na percepcijo privlačnosti?
Raziskovalci predlagajo, da so odgovori morda skriti v neverbalnih znakih, ki jih ljudje izražajo. V prejšnjih študijah, kot sta tisti, ki sta jih izvedla Riggio in Friedman (1983, 1986), je bilo ugotovljeno, da iskrenost spremljajo hitrejši govor, bolj animirani obrazi z večjimi nasmehi in manjša prisotnost živčnega vedenja, kot sta drgnjenje rok in praskanje obraza. Ti neverbalni znaki pripomorejo k boljši oceni poštenosti, pa tudi vplivajo na zaznavo všečnosti in privlačnosti posameznika.
Poleg tega je študija iz leta 1986 razkrila, da so osebe, ki so bile videti bolj umirjene in socialno spretne, prav tako prejele višje ocene všečnosti. Povezava med všečnostjo in fizično privlačnostjo je ključna za razumevanje, zakaj iskrenost lahko izboljša zaznavo privlačnosti.
Avtorji študije so tudi opozorili na širši problem prepoznavanja laži. Kljub številnim raziskavam na to temo, študije kažejo, da ljudje pogosto ne znajo zanesljivo določiti, kdaj jim nekdo laže. To je deloma posledica naše nagnjenosti k zaupanju v to, kar nam drugi govorijo, in naše zanašanje na netočne neverbalne znake pri poskusu odkritja laži. Lažnivci se namreč pogosto zelo trudijo, da bi prikrili znake, ki bi lahko razkrili njihovo prevaro.
Pozitivni znaki privlačnosti in topline
Zanimivo je, da najnovejše ugotovitve predlagajo, da bi se ljudje morda lahko bolje spopadli z odkrivanjem laži, če bi se osredotočili ne na resničnost povedanega, ampak na pozitivne znake privlačnosti in topline, ki jih izražajo posamezniki. Raziskave o tistih redkih posameznikih, ki uspešno prepoznajo lažnivce z več kot naključno uspešnostjo (O’Sullivan in Ekman, 2004), kažejo, da so ti “čarovniki prevare” uspešni, ker se ne osredotočajo toliko na iskanje laži, kot na splošni vtis, da “nekaj ni v redu”.
V luči teh ugotovitev se zdi, da je iskrenost ne samo moralno pravilna, ampak tudi estetsko privlačna. Študija odpira nova vrata v razumevanju kompleksnih dinamik med iskrenostjo, percepcijo privlačnosti in neverbalnimi komunikacijami. Stara modrost, ki pravi, da je resnica privlačna, je torej bolj dobesedna, kot smo kadarkoli predvidevali.
[Vir: Psychology Today]
Foto: Govorica telesa (AI)
