Zakaj Nika Kovač predava slovenskim vodstvenim delavcem v zdravstvu?
V petek je v slovenski javnosti močno odjeknil program posveta slovenskih direktorjev in vodstvenih delavcev v zdravstvu. Posvet je načrtovan za 20. in 21. november letos, organizira pa ga Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. Razlog takšne odmevnosti je uvrstitev predavanja skrajno leve politične aktivistke Nike Kovač v program kot predavateljico.
Uvrstitev Nike Kovač v program javno razgalja doseg skrajno leve ideologije v Sloveniji. V bistvu gre za sistem, v katerem smo tisti, ki politično ne sprejemamo skrajno leve ideologije, nekakšni tujki. Drugače, kot da njeno uvrstitev v program razumem kot politično dejanje, pravzaprav sploh ne gre. Ne gre namreč ne za strokovnjakinjo s področja zdravstva, ne s področja vodenja zdravstvenih domov, ne s področja javne infrastrukture, ne s področja specifičnih tehničnih znanj za opolnomočenje prisotnih … ipd.
Aktivna vloga politične aktivistke na takšnem dogodku kaže torej na prizadevanja, da se ideje progresivnih aktivistov približajo ključnim odločevalcem v zdravstvenem sektorju in se zasidrajo v njihovem odločevalskem delovanju. To pa ni več hec. Zato v nadaljevanju navajam nekaj vidikov v pomoč pri razumevanju, zakaj se politične aktiviste takega formata vključuje v takšne dogodke.
Ideološki okvir in potrditvena zmota
Nika Kovač s svojim aktivizmom pogosto poudarja idejo skupnega dobrega, kjer se zavzema za zaščito in širjenje javnih storitev, vključno z javnim zdravjem. Predavanje na takšnem posvetu ji omogoča, da te levičarske ideje predstavi kot edine možne ali celo nujne rešitve za težave v zdravstvu. Opozarjanje, da bi te rešitve lahko omejile svobodo izbire in konkurenco v zdravstvenem sistemu, kar bi bilo lahko slabše za paciente, postane predmet zavrnitve. Gre za naravni mehanizem delovanja potrditvene zmote udeležencev, ki sprejemajo le tisto, kar je skladno z njihovimi (novimi) prepričanji in zavračajo vse, kar se z njimi ne sklada.
Kritika privatizacije
Nika Kovač nasprotuje privatizaciji in tržnim rešitvam. To je v skladu z levičarskim pogledom, ki pogosto vidi trg kot grožnjo javnemu interesu. Tak pristop je seveda vprašljiv. Zanemarja dejstvo, da lahko konkurenca v zdravstvu izboljša kakovost in dostopnost storitev. Na dogodkih, kot je ta, aktivisti širijo proti-kapitalistično retoriko, ki v zdravstvu lahko pomeni korak nazaj, saj zavira inovacije in izboljšave, ki jih lahko prinese prav zasebni sektor. Zaradi trenutnih načrtov aktualne vlade glede zdravstvene reforme je zdravstvo v Sloveniji v negotovem položaju (milo rečeno), kar daje njenemu nastopu še večjo težo.
Aktivna prisotnost aktivistke na takšnem dogodku kaže na prizadevanja, da se ideje progresivnih aktivistov približajo ključnim odločevalcem v zdravstvenem sektorju.
Zanašanje na državne vire in centralizacijo
Levičarska ideja o “odpornem javnem zdravstvu” se lahko razume tudi kot prizadevanje za večji nadzor države nad zdravstvom. Gre torej za poudarek na večji centralizaciji in vplivu državnih organov. To se sklada z levičarskim pogledom, ki zagovarja močan vpliv države. Vendar to praktično vedno in povsod vodi v manj učinkovito upravljanje in več birokracije. Namesto rešitev, ki bi omogočile bolj prilagodljiv zdravstveni sistem s širšimi možnostmi, aktivistka promovira model, ki je drag in manj odziven. Če pogledamo samo ukrep in njegove posledice, ko so skrajni levičarji ob prevzemu oblasti l. 2022 prostovoljni dodatni zdravstveni prispevek praktično takoj preoblikovali v obveznega pod izgovorom ekonomske učinkovitosti, je težko pričakovati kaj dobrega iz takšnih idej.
Povezava z globalnimi progresivnimi omrežji
Kot štipendistka v programu Obama Scholars Nika Kovač prihaja iz kroga progresivnih globalnih aktivistov. Njen nastop zato lahko razumemo kot poskus uveljavljanja idej globalne levice v slovenskem prostoru. Zdravstvo je zaradi svoje občutljivosti na družbene spremembe idealen sektor za implementacijo teh idej, zato je njena vloga pri tem dogodku lahko del širše strategije, da se s podporo tujih omrežij spodbudi levosredinske rešitve v slovenski politiki. To lahko vodi k prekomerni odvisnosti od idej, ki morda niso najbolj skladne s potrebami slovenskega zdravstvenega sistema.
Vpliv na javno mnenje
Nika Kovač ima v slovenski javnosti uveljavljeno vlogo progresivne aktivistke. Izjemno medijsko podporo ji omogoča predvsem skrajna levičarska linija na RTV Slovenija (tv, radio in spletne strani), ki medij trenutno obvladuje, politični prevzem spletnega portala Siol z nastavitvijo svojega glavnega urednika ter tednik Mladina, glasilo skrajne levice in tranzicijskih privatizerjev. Ti mediji, ob podpori posameznih novinarjev-aktivistov Dela, Dnevnika ter ti. Odlazkovega imperija, redno podpirajo in razširjajo njena stališča. Predstavljajo jih kot osrednjo družbeno normo in ne kot stališča neke skrajne, v slovenski družbi celo obskurne ideološke skupine, kar v resnici so. Prisotnost na dogodku, kot je posvet v zdravstvu, ji tako omogoča, da svoje levičarske ideje predstavi neposredno ključnim odločevalcem. Tako si še dodatno utrjuje vpliv na javno mnenje.
