Trump kampanja: arhetip lepotica in zver
Spremljanje predsedniške kampanje v ZDA in še posebej neverbalne komunikacije Melanije Trump, je zame prava paša za oči. Ne zgolj zato, ker je Slovenka. Po eni strani namreč spremljamo osebo, ki je praktično že celo življenje pred kamerami. Vajena je gibanja pred fotografskimi aparati, vajena je delovati zapeljivo in vajena je tako pogledov poželenja kot pogledov, polnih prezira.
Po drugi strani pa spremljamo arhetip lepotice in zveri, kjer je njena vloga seveda vloga lepotice, medtem ko njen mož, Donald Trump, s svojim rohnenjem, žuganjem in medijskim pompom zaseda položaj “zveri”, tj. nekakšnega brezkompromisnega vodje, ki bo po njegovem “naredil Ameriko ponovno veličastno”.
Če pod drobnogled vzamemo samo njen zadnji veliki javni nastop tj. nastop na konvenciji Republikanske stranke, smo bili priča dobremu nastopu za takšno priložnost. Delovala je dovolj sproščeno in večino ti. kritičnih točk kongruence je izpeljala brez napak. Gre predvsem za trenutke, ko je izbrane besede potrebno podariti, okrepiti jakost glasu, posvetiti posebno pozornost zaključevanju stavkov, minimalno uporabljati besedna mašila in podobno. Osebno bi si sicer želel še nekaj več sproščenosti, ki bi jo lahko kazala skozi sproščen nasmeh, mogoče bi lahko tudi nekoliko bolj osebno pomahala komu med publiko. Vendar bi za takšno spremembo morala seveda vnesti nekaj več sproščenosti tudi v svoje misli.
Ob vsem tem se mi tudi zelo zanimivo, da se je po njenem govoru v javnosti pojavilo vprašanje plagiatorstva. Njen govor se je tudi meni zdel na posameznih delih res zelo podoben enemu od starejših nagovorov trenutne prve dame ZDA, Michelle Obama.
Sam se bolj kot k napaki piscev govora nagibam k mnenju, da gre za načrtovano potezo, s katero so komunikacijski strategi v Trumpovem taboru vnaprej predvideli možnost, da bi šlo lahko na nastopu tudi kaj narobe.
Cilj epizode
Cilj celotne epizode s “plagiatorstvom” je bil po moje odvrnitev oči javnosti od možne nevšečnosti, ki bi se lahko pripetila med nastopom. Zato me ne preseneča, da smo bili tudi v resnici potem priča razvoju dogodkov, ko se je nekaj dni dvigoval prah ali je bil govor prepisan ali ne, o samem nastopu in vsebini pa v resnici nič kaj veliko.
S stališča neverbalne komunikacije, Melanija v tem trenutku svojo vlogo partnerice predsedniškemu kandidatu, opravlja dobro. Mogoče je svojo vlogo vzela le za odtenek preveč resno. Na večini dogodkov, kjer sta skupaj z možem, opazimo njeno distanco. Običajno je celo nekoliko pred njim. Verjetno zato, da ne moti njegove komunikacije z okolico. Kadarkoli se dotikata, npr. ko jo Donald objame okoli pasu na odru ali kje pred kamerami, zavzema nekakšne narejene poze, ki kljub najboljši volji, delujejo precej togo.
Več kot očitno je, da ji bolj ustreza vloga tihe spremljevalke kot pa glasne in izpostavljene govornice. Vseeno pa ne pozabimo, da gre za igro z visokimi vložki. Vloge posameznih igralcev v tej kampanji so bile jasno začrtane že na začetku in strategi Trumpove kampanije znajo več kot očitno zelo dobro vključiti tako prednosti kot tudi slabosti Melanije Trump.
Članek je bil pripravljen za revijo Suzy, objavljen dne 5.8.2016
vir Foto: Wikimedia
