Študija: Kdo so boljši starši – homoseksualci ali heteroseksualci
Čeprav so številne raziskave pokazale, da kakovost starševstva ni odvisna od spolne usmerjenosti staršev, so predsodki in zaskrbljenost, da so istospolno usmerjeni pari težko tako dobri starši kot hetero pari zelo razširjeni. Velja, da imajo v takih družinah otroci združeno skrb in ljubezen ženske in moškega, torej matere in očeta, hkrati pa niso izpostavljeni diskriminaciji v okolju.
Vendar pa je nova raziskava, izvedena v evropskih državah, pokazala, da to v marsičem ne drži, prav nasprotno.
Številne raziskave potrjujejo, da so istospolno usmerjeni starši enako dobri ali celo boljši
Za začetek je treba poudariti, da so številne prejšnje študije, ki so primerjale starševstvo istospolnih in heteroseksualnih staršev, pokazale, da ni bistvene razlike v učinkovitosti starševstva ali dobrobiti otrok, ki bi bila odvisna od spolne usmerjenosti staršev. starši. To ugotovitev je potrdilo tudi Ameriško psihološko združenje.
Prof. dr. Gordana Keresteš z oddelka za psihologijo zagrebške filozofske fakultete, nosilka predmeta Psihologija otroštva in mladostništva ter Psihologija starševstva, pravi, da je naivno pričakovati, da bi lahko le en dejavnik, v tem primeru spolna usmerjenost staršev, pomembno vlogo pri določanju kakovosti starševstva, če razumemo, kako kompleksno je starševstvo in pogojeno z velikim številom dejavnikov.
“Kakovost odnosa med staršem in otrokom je odvisna od kompleksne interakcije lastnosti staršev, lastnosti otroka in značilnosti konteksta, v katerem starš in otrok uresničujeta svoj odnos. Najmočnejši vpliv imajo osebnostne lastnosti in psihično zdravje staršev, pa tudi podpora partnerja in drugih za starša pomembnih oseb, pa tudi podpora širše družbe. Spolna usmerjenost ne določa kakovosti starševstva, kot tudi ne spolnost drugih staršev,” pojasnjuje Keresteš.
Raziskava, ki pride do nasprotnih zaključkov
Vendar pa obstajajo nekatere raziskave, ki kažejo, da se lahko otroci, vzgojeni v istospolnih skupnostih, soočajo z večjimi čustvenimi, razvojnimi in drugimi težavami kot tisti, ki jih vzgajajo matere in očetje, zlasti poročeni biološki starši. Vendar so bili zaradi metodoloških omejitev pogosto deležni kritik.
Keresteš pravi, da je za otrokov zdrav razvoj pomembno, da starš prepozna in ustreže otrokovim telesnim in psihološkim potrebam. “Za otroka je pomembno, da ga ima starš rad in je do njega čustveno topel, da mu zagotavlja varnost, da mu postavlja meje in ga usmerja ter da ga spoštuje kot avtonomno bitje in spoštuje njegovo edinstvenost. heteroseksualni starši lahko vse to enakovredno zagotovijo,” pravi.
Ena izmed zanimivosti nove evropske študije je, da so v tej študiji heteroseksualne biološke starše primerjali z istospolnimi starši otrok, rojenih s pomočjo nadomestnega materinstva, torej neposvojenih. To je pomembno, ker je tak vzorec družin bolj podoben heteroseksualnim družinam, ki same vzgajajo svoje biološke otroke.
Ni ne prva ne edina študija s takšnimi vzorci
Rezultati vseh do sedaj izvedenih študij dosledno kažejo, da se otroci v istospolnih družinah razvijajo podobno kot otroci, vzgojeni v heteroseksualnih družinah, in na različnih razvojnih področjih (npr. socialno-čustveno delovanje, spolno tipizirano vedenje) ( Miller et al., 2017 ). Poleg tega so nekatere študije, ki so preučevale kakovost starševstva istospolnih očetov prek nadomestnega materinstva v primerjavi z lezbičnimi materami prek donatorske oploditve in heteroseksualnimi starši prek pomoči pri oploditvi ali in vitro v Franciji, na Nizozemskem in v Veliki Britaniji, pokazale, da istospolno usmerjeni očetje kažejo visoko občutljivost in nizko vsiljivost. v interakcijah s svojimi otroki (Ellis-Davies et al., 2022); večja enakost pri sostarševskih nalogah (van van Rijn-van Gelderen et al., 2020); ter večjo usposobljenost, užitek, toplino in vključenost (Rubio et al., 2020).
Keresteš pravi, da rezultati raziskav, po katerih so istospolno usmerjeni starši v primerjavi z heteroseksualnimi starši na nekaterih področjih starševstva bolj kakovostni, pravzaprav niso presenetljivi, če upoštevamo motivacijo za starševstvo istospolno usmerjenih staršev in pot, ki so jo prehodili, da so postali starši.
“Homoseksualci ne postanejo starši po naključju in nenačrtovano. Njihovi otroci so načrtovani in zaželeni, kar pa ni vedno pri prehodu v starševstvo heteroseksualnih oseb. Čeprav so poti doseganja starševstva pri istospolno usmerjenih praviloma različne, gre za zelo visoko motivacijo za starševstvo in skrbno sprejeto odločitev.
V večini primerov so istospolno usmerjene osebe, ki nameravajo postati starši, podvržene tudi strogi psihološki presoji. Zaradi vsega tega so istospolno usmerjeni starši običajno psihično zreli, stabilni in zdravi ljudje, ki so visoko motivirani za starševstvo, kar vse pozitivno vpliva na kakovost odnosa z otrokom in na otrokov razvoj,” pojasnjuje Keresteš
Nekateri strokovnjaki ugotavljajo, da je treba upoštevati tudi možnost, da bodo istospolno usmerjeni starši, ki imajo otroke s pomočjo nadomestnega materinstva, v boljšem socialno-ekonomskem položaju kot povprečne heteroseksualne in istospolne družine, kar jim daje določeno prednost pri starševski oskrbi.
A to je nekaj, kar je na splošno treba pričakovati, ko gre za starše, ki jim je starševstvo tako zelo mar, da so pripravljeni veliko vložiti.
Otroci z geni enega partnerja
Nadomestno materinstvo je eden najbolj zaželenih načinov za starševstvo istospolnih parov, saj ima lahko otrok gene vsaj enega od staršev, poleg tega pa istospolno usmerjeni par že od rojstva vpliva na otrokov razvoj, kar pa ni pogosto pri posvojenih otrok.
Danes večina dogovorov o nadomestnem materinstvu temelji na oploditvi jajčeca darovalca v laboratoriju in vitro s semenčico enega od očetov gejevskega para. Nastali zarodek zdravnik vsadi v maternico druge ženske, ki nosi plod do poroda, ne da bi imela genetsko povezavo z otrokom.
Pomembno je omeniti, da zelo malo evropskih držav dovoljuje nadomestno materinstvo, zlasti za geje. V tistih, ki to dovoljujejo, je to urejeno kot altruistična storitev, tako da nadomestnim staršem povrnejo le stroške, povezane z nosečnostjo.
Nekatere države, kot so ZDA, Ukrajina, Rusija, Gruzija in Iran, dovoljujejo tudi komercialno nadomestno materinstvo, kar pomeni, da lahko ženska, ki nosi plod do poroda, to storitev plača.
Tako altruistično kot komercialno nadomestno materinstvo je na Hrvaškem prepovedano. Še več, na Hrvaškem ni niti bank semenčic in jajčec, a to je tema, ki jo bomo obravnavali posebej.
Kaj je raziskala študija?
Nova študija je preučevala vedenjske težave otrok, stile starševstva, sostarševstvo in zadovoljstvo v razmerju v 67 evropskih družinah homoseksualnih očetov, ki so imeli otroke prek nadomestnega materinstva, in 67 evropskih družin heteroseksualnih staršev, ki so imeli otroke naravno, s spočetjem brez pomoči. Vsi otroci so bili stari od 1,5 do 10 let.
Obe skupini družin sta bili usklajeni glede na starost in spol otroka. V skupini homoseksualnih očetov so raziskovali tudi vplive antigejevskih mikroagresij v družbi, podpore družine, prijateljev in drugih ključnih spremenljivk.
Rezultati so pokazali, da imajo otroci homoseksualnih očetov manj težav z eksternalizacijo (tj. agresija, kršenje pravil ipd.) in internalizacijo (tj. anksioznost, depresija ipd.) v primerjavi z otroki heteroseksualnih staršev.
Prav tako so pri homoseksualnih očetih zaznali učinkovitejše starševske stile, večjo kakovost sostarševstva in večje zadovoljstvo s partnerskim odnosom v primerjavi s heteroseksualnimi starši. Avtorja poudarjata, da so bile vse skupaj težave eksternalizacije in internalizacije pri otrocih močneje povezane z vzgojo v družini heteroseksualnih staršev ter z bolj avtoritarnim starševstvom in manj pozitivnim sostarševstvom.
Keresteš pravi, da so ti rezultati v skladu z velikim številom prejšnjih študij. “Raziskave večinoma kažejo, da je v vseh družinah, tako heteroseksualnih kot tistih z istospolno usmerjenimi starši, otrokov razvoj odvisen od kakovosti odnosa med staršem in otrokom, starševskega zadovoljevanja otrokovih potreb in celotne družinske klime, pa tudi od družinske klime. otrokovo biološko dediščino,” pravi Keresteš.
Problem niso istospolno usmerjeni starši, ampak homofobija
Pri homoseksualnih očetih so bile antigejevske mikroagresije, ki so jih izkusili družinski člani, povezane z večjim številom ponotranjenih težav pri otrocih ter z nekoliko nižjo pozitivno sostarševsko in socialno podporo družine in prijateljev.
Keresteš poudarja, da ti rezultati, ki so bili pridobljeni tudi v prejšnjih raziskavah, pošiljajo pomembno sporočilo družbi. “Stigma, diskriminacija in obsojanje istospolno usmerjenega starševstva zelo otežujejo delovanje družin z istospolno usmerjenimi starši in ogrožajo razvoj njihovih otrok. Takšen odnos družbe do istospolne usmerjenosti in ne spolna usmerjenost staršev sama po sebi predstavlja tveganje za delovanje. istospolno usmerjenih staršev in razvoja njihovih otrok,” pojasnjuje Keresteš.
Avtorji ugotavljajo, da rezultati ovržejo predsodke in pomisleke o možnih škodljivih učinkih nadomestne zanositve ali vzgoje homoseksualnih očetov na otrokov razvoj.
Rezultati nadalje kažejo, da bi se družinski terapevti, ki zdravijo vedenjske težave otrok, morali osredotočiti predvsem na izboljšanje sostarševskih odnosov, zmanjšanje avtoritarnih in kaznovalnih stilov starševstva ter spopadanje z antigejevskimi mikroagresijami in pomanjkanjem socialne podpore zunaj jedrske družine.
Keresteš pravi, da del sklepa, ki se nanaša na izboljšanje kakovosti starševstva in sostarševstva z namenom preprečevanja in zmanjševanja različnih oblik psihičnih težav pri otrocih, velja enako za istospolne in heteroseksualne starše. “Duševni razvoj vsakega otroka, ne glede na spolno usmerjenost njegovih staršev, je odvisen od kakovosti starševstva, sostarševstva in partnerstva ter celotne družinske klime,” ugotavlja Keresteš.
Prepovedi gejevskega nadomestnega materinstva ne temeljijo na znanosti
Avtorji študije poudarjajo, da so ti rezultati v skladu z vsemi dosedanjimi relevantnimi raziskavami, ki so bile izvedene v ZDA, Italiji, Avstraliji in Izraelu.
“Ti konvergentni rezultati zavračajo pomisleke glede psihološke prilagoditve otrok, ki jih vzgajajo homoseksualni očetje (tj. brez matere in spočeti z in vitro oploditvijo in gestacijskim nadomestnim materinstvom). Skladno s tem se zdi, da prepovedi nadomestnega materinstva za geje v celoti temeljijo na predsodkih, brez podlage v družboslovne raziskave,” zaključujejo avtorji.
Za IndexHR napisal: Nenad Jarić Dauenhauer; Foto: Freepik; Portal24
Objava Študija: Kdo so boljši starši – homoseksualci ali heteroseksualci je bila najprej objavljena na Portal24.