Sodni proces Trenta: Zrcalo nekega sistema
V trenutku, ko pišem to kolumno, je Janez Janša, predsednik največje opozicijske stranke in trikratni predsednik vlade, na prvi stopnji oproščen v sodnem procesu, poimenovanem Trenta. A zgodba še zdaleč ni končana. Drugostopenjsko sodišče lahko oprostitev potrdi, ga obsodi ali pa zadevo vrne na začetek. Ne glede na izid, Trenta ni le zgodba o Janši. Je zgodba o Sloveniji. O sistemu, ki pod krinko pravice dopušča politične obračune. In to bi nas moralo skrbeti. Vse!
Nakup in prodaja parcele
Poglejmo dejstva. Leta 1992 Janša kupi posestvo v Trenti za 45 tisoč nemških mark, kar je takrat znašalo približno 25 tisoč evrov. Leta 2005 posestvo proda za 130 tisoč evrov. Tožilstvo trdi, da je s tem oškodoval podjetje IMOS, ki je posestvo kasneje kupilo prek drugega zasebnega podjetja. Kako prosim? Človek torej kupi nepremičnino po takratni ceni na trgu, jo čez 13 let proda spet po tržni vrednosti, tožilstvo pa mu očita oškodovanje.
Je predmetna parcela res “k’r en travnik s staro bajto”?
Trenta ni navadna parcela. Govorimo o 15 tisoč kvadratnih metrih ob reki Soči, v Triglavskem narodnem parku, z dvema stanovanjskima objektoma – nekdanjo Tonderjevo domačijo. Po vstopu Slovenije v EU so cene nepremičnin na takšnih lokacijah dobesedno eksplodirale. Janša je posestvo prodal po 9 evrov za kvadratni meter, medtem ko so podobne lokacije dosegale preko 20 evrov. Novinar časnika Finance je že leta 2013 ugotovil, da je bila cena celo pod tržno vrednostjo. Kje je torej oškodovanje?
Tožilec Boštjan Valenčič je po razsodbi dejal, da je oprostilna sodba dokaz, da sodna veja oblasti deluje. Res? Če je to dokaz, zakaj je sploh tožil? Je njegova izjava priznanje, da je bil proces montiran? Če oprostitev dokazuje delovanje pravne države, ali obsodba dokazuje njeno nedelovanje? Ali je vse skupaj le igra moči, kjer pravica nima vstopa?
Časovnica procesa Trenta
Časovnica procesa je še bolj zgovorna. Proces se začne mesec pred volitvami 2011, nadaljuje preko KPK (kjer je bilo poročilo kasneje razveljavljeno), stopnjuje se 14 dni pred volitvami 2014, ko Janšo z medijskim pompom pripeljejo iz zapora na sodišče, in se zaključi tik pred evropskimi volitvami 2024. Naključje? Težko. Primerjava s procesoma proti četverici (JBTZ) in Patrii se ponuja kar sama. Sodbe so padle, a šele po volitvah, ko je bil politični cilj dosežen.
Tožilec in njegova frapantna izjava
In tu pridemo do frapantne izjave tožilca Boštjana Valenčiča. Po razsodbi je dejal, da je oprostilna sodba dokaz, da sodna veja oblasti deluje. Res? Če je to dokaz, zakaj je sploh tožil? Ali pa je morda vnaprej vedel, da bo Janša po prvotnem scenariju globoke države obsojen, a je po razkritju že spisane obsodbe in pod pritiskom javnosti na tej stopnji oproščen? Je njegova izjava v resnici priznanje, da je bil proces montiran? Valenčičeva izjava ni le nelogična, je cinična. Če oprostitev dokazuje delovanje pravne države, ali obsodba dokazuje njeno nedelovanje? Ali pa je vse skupaj le igra moči, kjer pravica nima vstopa?
Trenta in vloga instrumentaliziranih medijev
Mediji so seveda odigrali svojo vlogo. Osrednji mediji so posestvo označevali kot “Janševo parcelo”, kazali posnetke ruševin in namigovali, da je ničvredno. Halo? Govorimo o edinstveni lokaciji v Triglavskem narodnem parku! Obnovljeni objekti na slabših lokacijah se danes prodajajo za 600 do 850 tisoč evrov, Janša pa je vse skupaj prodal za 130 tisoč. Kot je Janša (upravičeno) nekoč dejal: “Če bi domačijo obnovil, bi bil danes milijonar.” In ima prav.
