Smo Slovenci razdražen narod? Kaj nas naredi takšne?

Postajamo jezen narod? Na cesti je vedno več jeznih voznikov. Veliko je trobljenja in kultura voznikov ni zavidljiva. Za vsako malenkost se razjezijo. Prometne nesreče so tudi posledice neobvladane jeze.

Greš na pošto. Vse je prepočasi, uslužbenka v tej poplavi birokratskih opravil, ne more delati hitreje, a se že najde kdo, ki začne kritizirati, se jeziti, stresa naokrog svojo nepotrpežljivost. Čudim se, da smo še vedno jezni na čas, ki ga bomo preživeli v čakalnici pri zdravniku. Če bi si v svojih glavah uredili misli, da je čakanje pač sestavni del obiska zdravnika, se v nas jeza ne bi tako hitro pojavila.

Je jeza v zraku? Je posledica neke nepotrpežljivosti v nas? Živimo v času, ko se mora vse takoj zgoditi, in če se ne, smo že jezni. Smo res tako zelo pomembni, da se mora vse vrteti okrog nas? Če nismo glavni in če naše potrebe niso uresničene takoj, smo že jezni! Morda včasih nismo upali pokazati svoje jeze, danes pa si jo upamo in se nam zdi, da jo morajo opaziti prav vsi.

V mojem otroštvu so nas vzgajali, da je jeza nekaj grdega, da je to slaba, negativna lastnost. Spada celo med glavne grehe. In so me tudi učili, kako se srečevati z jezo in kako ji dati pravo mesto med mnogimi težkimi, morda še bolj zahtevnimi čustvi. Nekoč nismo smeli izražati svojih negativnih čustev v javnosti zaradi kulturnih pravil obnašanja, danes pa živimo na način, ko si lahko damo duška v izražanju negativnih čustev! Verbalno ali pisno. In to brez sramu, da delamo kaj narobe.

Ali smo Slovenci res razdražen narod in kaj nas naredi takšne?

Ali smo Slovenci res razdražen narod in kaj nas naredi takšne? Opažam, da ljudje živijo zelo pod vlivom okolja. Malo Slovencev zna ugasniti televizor, se odločiti za novice, ki nas ne razdražijo in obremenijo. Zunanjih izzivov za jezo je vsak dan veliko. Pa še sami v sebi jih imamo veliko.

Moj oče je ob večerih rad gledal televizijo. Ker se je potem tudi rad razjezil, je potem to jezo stresal na mojo mamo. Včasih se je naveličala njegovih kritik in napadov. Očeta je spodbujala: »Ali ne bi bilo bolje, da greš spat, kot pa da buljiš v televizijo in se potem jeziš? Ali ne veš, da obstaja tudi gumb, s katerim lahko ugasneš televizor?« V nekem obdobju je očetu prepovedala gledanje televizorja, ker ni dobro spal.

Samodisciplina je nujna. Kot pri mnogih stvareh v našem življenju, je na področju čustev, sploh pa jeze, potrebna samovzgoja. A se za tako samovzgojo poznamo dovolj? Vemo, kaj nas v življenju najbolj razjezi in zakaj? So vzorci jeze zakoreninjeni v naši preteklosti? Se večkrat razjezimo zaradi iste stvari?. Kaj se z nami dogaja, ko nas zajame val jeze? Če vemo, kaj so povzročitelji jeze, se jim morda želimo izogniti, jih ublažiti ali v celoti preprečiti. Kako se temu odpovedati? Se sploh želimo odpovedati svoji jezi?

Novice ne prinašajo vedno veselja in miru

Naša odločitev je, kaj bomo vsrkavali vase. Novice, ki smo jih deležni po različnih medijih, ne prinašajo vedno veselja in miru. Naši odmevi na vse to, kar slišimo in vidimo, so različni. Povzročijo lahko nemir, jezo, nespečnost. Nekateri se čustveno zelo obremenijo in v sebi in okoli sebe ustvarjajo pravo neurje. In sebe in druge obremenijo z močnim čustvom, kot je jeza. Ki je, kot vemo, zelo škodljivo čustvo. Kaj se zgodi ljudem, ki leta in leta v sebi gojijo čustvo jeze? Sami sebe razžirajo od znotraj, dobesedno gnijejo.

Zakonski par, pogosto sta se kregala, nista mogla sprejeti določenih vedenjskih navad drug drugega. Nikoli nista resno sprejela jeze, ki se je rojevala med njima in ostajala tudi v njunih odnosih. Ki so pripeljali do dne, da sta se začela pretepati. Tu sta se šele zamislila. Opravičila sta se drug drugemu in spoznala, da potrebujeta pomoč. Mediator jima je pomagal rešiti njun spor. Naučila sta se pogovarjati o jezi, naučila sta se izraziti jezo na pravi način. Spoznala sta vsak svoj značaj in vzrok njuni jezi. Tako naj bi se ljudje vzgajali in si pomagali na tej poti čustev.

Čustva so bistvo našega življenja

Čustva so bistvo našega življenja. Kaj bi bilo, če ne bi imeli čustev? Ta kvalitetno obarvajo naše življenje, ki stremi po lepih, pozitivnih in prijetnih čustvih. Ljudje si želimo užitkov in vsega lepega. Oblikujmo naše vsakdanje življenje tako, da lahko doživimo veliko lepega in dobrega. To nam omogočajo tudi pozitivna čustva. Ljubezen je eno samo razdajanje dobrih in lepih čustev. In pozornost, nežnost, dobrota. Negujmo dobra in lepa čustva. Veselje je večkrat sestavljeno iz mnogih drobnih dogodkov. To bogati in olepša našo življenjsko pot.

Prav tako bodimo spoštljivi do močnih in težkih čustev. Žalost, potrtost, pobitost, razočaranje, vse to je del našega življenja. Ali imate pot, strategijo, kako se srečevati z močnimi in težkimi čustvi? Ljudje smo zelo različni. Močna čustva je veliko lažje prenašati, če jih lahko podelimo z bližnjimi. S tem sebe deloma razbremenimo. In vemo, da nismo sami. Ne zapirajmo se vase. Imate ljudi, ki vas bodo poslušali in spremljali, tudi takrat, ko boste v hudi čustveni stiski? Ne pozabimo, da nas Bog spremlja tudi v naših čustvenih. Veliko ljudi pokliče na pomoč Boga. Verniki zaupamo, da nam Bog še posebej pomaga, ko smo v težavah in ko smo polni močnih, težkih čustev. Kristus je bil zelo blizu žalostnim in jokajočim.

V Blagrih na gori je učil (Mt 5, 3-12), da je vsako naše stanje v življenju možno sprejeti in da ljudje lahko dobimo moč in pogum. Ne smemo obupati, ampak se je potrebno s čustvi srečati in jih sprejemati.

“Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.

4 Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo.

5 Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali.

6 Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo.

7 Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli.

8 Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.

9 Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi.

10 Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.

11 Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo  govorili.

12 Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami.”

Benedikt Lavrih

Portal24; Foto: Osebni arhiv

ByAdmin

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja