Slovenija si v letu 2024 zasluži več in bolje
Leto 2023 je praktično že minilo. Tako kot vsako, je bilo tudi to za nekatere boljše, za druge slabše. Zagotovo je bilo eno boljših za razne paradržavne, kvazi nevladne organizacije. Golobova vlada se je v tem letu zelo potrudila in poskrbela za poplačilo vseh, ki so ji pomagali na oblast.
Žal pa je bilo marsikomu tudi najslabše leto doslej. Avgusta je državo zajela huda naravna ujma. Številni so praktično čez noč ostali brez strehe nad glavo zaradi poplav. Prišel je trenutek resnice o tem, kako je država pripravljena na katastrofe. Izkazalo se je, da dobro v tistem delu, ki ni odvisen od aktualne politike. Civilna zaščita deluje, prav tako gasilci, policija, vojska, medicinska oskrba itd. Žal pa enako ne velja za del, ki je odvisen od aktulne politike. Od premierja Goloba in njegovega posebnega pooblaščenca Škofica smo se naposlušali čudovitih besed, a žal videli veliko manj dejanj. V trenutku tega pisanja je od takrat minilo slabih pet mesecev. Kaj so ljudje dobili, kakšne možnosti imajo na voljo in kaj se bo zgodilo z najbolj prizadetimi, še danes ni najbolj jasno.
Pompozen začetek
Tudi sicer je “svobodna” politika leto začela pompozno, rezultati pa bolj klavrni. Eden prvih bojnih krikov, ki tudi simbolizira delo Golobove vlade v tem letu, se je zgodil že kar januarja. Premier je na srečanju s sodniki obljubil ti. “happy end” s 600 euri povišice vsem. Kdor ne ve, kaj med vrsticami pomeni besedna zveza”happy end”, naj pojasnim, da izraz izhaja iz ponudbe masažnih storitev. “Srečni zaključek” masaže pomeni pripeljati stranko do vrhunca s spretno uporabo dlani maserke ali maserja po spolovilu stranke. Predvidevam, da Golob ni imel v mislih povabila prisotnim v masažne salone na storitve do višine 600 eur, temveč da bodo udeleženke in udeleženci srečni in zadovoljni na koncu srečanja, ko bodo izvedeli, da dobijo 600 eur dodatka k plači. Seveda od tega dodatka, do danes, ni še nič.
Nič novega
Že v letu 2022 smo se naposlušali takšnih obljub. Spomnite se samo farse z obljubami glede števila novo zgrajenih stanovanj, obljub o zdravstveni reformi, davčni reformi ipd. Očitno je bila mera polna tudi znotraj stranke Gibanje Svoboda, saj je v mesecu aprilu, po srečanju sveta stranke, njen predsednik in premier Golob svečano oznanil in javno pred kamerami skoraj “zaprisegel”, da je z obljubami dokončno konec. Da bodo samo še delali in nič obljubljali, ljudje pa jih bomo lahko sodili le po rezultatih. Oh, sveta preproščina. Potem pa pride naravna ujma in … gremo spet z obljubami, kot po tekočem traku. Mi smo najboljši, še nobena vlada ni tako učinkovito in oh in sploh reagirala, za žrtve ujme bomo uredili to, ono, tretje … Žal je pri tem večinoma tudi ostalo.
Klavrn konec
A te šalamastike z obljubami še daleč ni bilo konec. Konec novembra, na srečanju z gospodarstvom na Brdu pri Kranju, se zgodba ponovi. Sodu je namreč pred tem izbil dno prenovljeni zakon o evidentiranju delovnega časa. Zakon sproža splošno zgražanje in očitke, češ da predlagatelj tj. Ministrstvo za delo pod vodstvom Luke Mesca (Levica) in zakonodajalec s poslanci Svobode v večini, nimata stika z realnostjo. Da se na velika vrata ponovno vpeljuje socialistična mentaliteta, ko šteje čas na delovnem mestu in ne njegov izkoristek.
Kaj je na kritike gospodarstva odgovoril premier Golob? Uganili ste. Obljubil je ukinitev ti. “štempljanja”. A glej ga zlomka, štempljanje je že tri dni po tej obljubi doživelo formalno potrditev s strani Vlade v sporočilu, da “štempljanje” ostaja v veljavi. Človek si to res težko predstavlja, a “takle ‘mamo”. Še ena neizpolnjena obljuba več in še ena kocka manj v mozaiku zaupanja javnosti v Goloba in njegovo vlado.
Kaj prinaša leto 2024?
Kaj nam bo prineslo leto 2024 v tem smislu? Bo obljub manj in rezultatov več? Težko verjetno. Prve pol leta se bo itak vse vrtelo okoli volitev v Evropski parlament. Prihaja odličen čas za koalicijo in za še več denarja vladnim nevladnikom, za še boljše pokritje kadriranja “naših”, izločanja “vaših” ter privatizacije strateških dobrin za jutri. Za čas, ko danes vladajočih zagotovo več ne bo na oblasti.
Bodo predčasne volitve v Državni zbor jeseni? Mogoče. Sam se sicer vedno bolj nagibam k tezi, da bodo šele spomladi leta 2025. S stališča strateškega marketinga je ta trenutek vseeno že nekoliko pozno za kontrolirano delo na novem obrazu. Če bi računali na predčasne volitve jeseni, seveda.
Novi igralci na igrišču?
Dobro vprašanje je, kaj nam bo leto 2024 prineslo glede Anžeta Logarja, Vladimirja Prebiliča, Pavla Ruparja, Petra Gregorčiča in kar malo spregledanega predsednika Državnega sveta, Marka Lotriča? Od omenjenih je ta trenutek posebej aktiven Pavel Rupar. Vsaj javno. Napovedana ustanovitev njegove stranke v januarju bo zagotovo vnesla dodatno dinamiko. Če jeseni še ne bo padca vlade, bo jesen vroča že zato, ker se bo politika pripravljala na predčasne volitve spomladi 2025. Seveda vedno obstaja možnost meta puške v koruzo. Da Golob nekega jutra pride v službo in ugotovi, da je v življenju mnogo zanimivih stvari, da pa predsedovanje vladi ni eno od njih. Sicer malo verjetno, pa vseeno. Enako malo verjetno kot to, da se do leta 2026 ne zgodi nič, ko se Golobu izteče mandat.
