Slovenija na razpotju: Lekcije prvih stotih dni Trumpove vladavine
Vprašanje, ali slovenska desnica lahko posvoji lekcije Trumpovega načina delovanja v prvih stotih dneh, je danes še kako na mestu. Prepad, v katerega rine Slovenija s to vlado, postaja namreč vse bolj očiten tudi njenim najglasnejšim podpornikom. Večina mednarodnih kazalcev razvoja in napredka kaže osupljivo nazadovanje in padec Slovenije na lestvicah, sprehod po trgovinah in pogled na cene živil v razmerju do plač pa na vedno večjo revščino, v kateri smo se velika večina državljanov znašli po samo treh letih Golobove vlade.
Prihajajoče predčasne volitve jeseni ali redne spomladi zato predstavljajo priložnost, da desnica prevzame krmilo. Da se odplakne trenutna oblast, ki jo vedno večji del volivcev dojema kot slabo, neučinkovito in ujeto v ideološke skrajnosti levice. Da se popravi posledice Golobove vladavine. Oblasti, ki bo šla v anale slovenske politike kot ena daleč najslabših. A to ne bo lahka naloga. Potrebne bodo korenite spremembe, ki bodo vrnile zdravo pamet v politiko, gospodarstvo in družbo.
Navdih onkraj Atlantika
Pri tem lahko navdih in lekcije iščemo tudi onkraj Atlantika in sicer v prvih stotih dneh drugega mandata Donalda Trumpa. Njegova administracija je z odločno roko pretresla temelje politik raznolikosti, pravičnosti in vključenosti (ti. DEI). Po mnenju številnih kritikov so prav te politike postale orodje za vsiljevanje ideološkega enoumja. Trump je že prvi dan z izvršnim ukazom ukinil položaje uradnikov za raznolikost, prekinil pogodbe za usposabljanja o rasni občutljivosti in razveljavil ukaz iz leta 1965 o enakih zaposlitvenih možnostih. Okoljski ukrepi za zaščito temnopoltih skupnosti (karkoli že to pomeni) so bili močno oslabljeni, agencija za podporo manjšinskim in ženskim podjetjem pa je izgubila znatna sredstva.
Podobno kot ZDA tudi Slovenija potrebuje odločen obrat. Aktualna oblast, ki se oklepa ideoloških dogem preživetega socializma, je praktično v celoti zapravila zaupanje državljanov. Samo še slabih 30% vovlivcev jo namreč sploh še podpira. Referendum 11. maja je tako dobra priložnost, da desnica pokaže svojo aktivacijsko moč.
Gospodarska svoboda kot temelj
Trumpovi ukrepi v ZDA, ki so oklestili DEI pobude v korporativnem svetu, kažejo pot. Podjetja so pod pritiskom administracije opustila programe, kjer so se pod krinko raznolikosti vsiljevale kvote in omejevala konkurenčnost. V Sloveniji, kjer gospodarstvo dušijo novi in novi davki ter birokracija, bi desnica morala uvesti davčne olajšave, poenostaviti postopke za ustanavljanje podjetij in odpraviti privilegije, ki jih uživajo določene interesne skupine. V nebo vpijoče so predvsem razne priviligirane nevladne organizacije, za katere že ptički na vejah čivkajo, da služijo izključno političnim ciljem tranzicijske levice. Agencija za razvoj manjšinskih podjetij v ZDA je praktično čez noč izgubila cca 70 milijonov dolarjev. V Sloveniji bi morali razumeti takšne lekcije in podobno brez milosti preusmeriti sredstva iz ideološko obarvanih projektov v spodbujanje inovacij in podjetništva za vse.
Izobraževanje in kultura: konec ideološke indoktrinacije
Trumpova administracija je še globlje zarezala v izobraževanje in kulturo. Grožnje z odvzemom sredstev šolam, ki vsiljujejo DEI programe, ter ukinitev uradov za civilne pravice, ki so preiskovali pritožbe zaradi diskriminacije, so sicer res sprožile odpor, a tudi pokazale, kako globoko so se ideološke agende zakoreninile v razne institucije. V Sloveniji lahko opazimo podobne težave: izobraževalni sistem več ali manj služi kot nekakšen poligon promocij levih ideologij, ki pod krinko vključenosti omejujejo svobodo izražanja in vsiljujejo enostranske poglede. Poplava LGBTiQ priročnikov in vsebin v rednih šolskih vsebinah je naravnost zastrašujoča. Desnica mora vzpostaviti sistem, ki spodbuja kritično mišljenje, ne pa ideološke konformnosti.
Kulturne institucije, kot je v ZDA npr. Smithsonian, so bile neposredna tarča Trumpovih ukazov zaradi domnevnega spodbujanja “nacionalne sramote”. V Sloveniji še kako odmeva npr. dojenje psa in ribanje korenčka v ženskih mednožjih. Da je nekdo odobril sredstva za takšne projekte ter jih nato na vse kriplje promoviral kot vrhunski performans, je verjetno jasno, kajne? Gre za ljudi z imeni in priimki. Se še spomnite afere Fotopub in glavnega protagonista Dušana Smoleja? Še dve leti ni minilo od takrat (avgust 2023), pa se praktično nihče več nič ne spomni. Zanimivo, kako se je leva kulturna elita, ki si tako vehementno lasti sredstva za kulturo, vrtela okoli tega “topšit” umetnika in njegovega prijatelja oz. mentorja Romana Uranjeka (ki je baje storil samomor v povezavi z rabotami v prostorih Fotopub ipd.), nato pa se čez noč distancirala od obeh in se naprej obnašala, kot da se ni zgodilo nič.
Da “lik in delo Josipa Broza Tita” lahko živi naprej, so na letošnjem medijskem razpisu sredstva podeljevali seveda svojim. Ob tem celo prejemnikom, kjer gre za neposreden konflikt interesov glede razdeljevanja teh sredstev. Primer je portal Pod črto in njegov novinar Lenart J. Kučič, ki se podpisuje pod novelo medijskega zakona. Naravnost degutantno. Desnica bi morala podpreti ohranjanje nacionalne dediščine, ki krepi ponos in enotnost, namesto da financira projekte, ki poglabljajo družbene razdore. Lekcije ukinitve Muzeja slovenske osamosvojitve ne smemo pozabiti in njegov povratek je sam po sebi umeven. Za zgled in v poduk. Tako, kot je Nacionalni muzej Stonewall v ZDA izgubil znaten del proračuna na ta račun, bi morali podobno v Sloveniji ad hoc preusmeriti sredstva iz ideoloških iniciativ kot npr. od raznih obskurnih ideoloških proslav v času praznika OF v projekte, ki povezujejo, ne pa razdvajajo.
Referendum kot poziv k akciji
Referendum 11. maja zato ni le priložnost, ampak nujnost. Državljani bodo imeli možnost izraziti svojo voljo in zahtevati spremembe. Desnica mora izkoristiti ta trenutek, da predstavi jasen vizijo: manj države, več svobode, konec ideoloških eksperimentov. Trumpov pristop, ki je v sto dneh pretresel ZDA, kaže, da so hitre in odločne reforme mogoče, če obstaja politična volja.
Izzivi in priložnosti
Slovenija stoji na razpotju. Kritiki Trumpovih reform v ZDA svarijo pred avtoritarnostjo. Mogoče imajo celo prav. A desnica v Sloveniji lahko dokaže, da je mogoče razgraditi ideološke okove z zavezo demokraciji in pravni državi. Odprava DEI iniciativ v ZDA je razkrila, kako globoko so se vsiljene progresivne dogme zarile v institucije. Čas je, da v Sloveniji razbijemo podobne strukture, ki pod pretvezo pravičnosti dušijo svobodo in zavirajo napredek. Ne gre za zanikanje zgodovine, temveč za vzpostavitev resnične enakosti priložnosti, brez kvot in privilegijev. Referendum 11. maja je klic k akciji, ki lahko sproži val sprememb. Desnica mora prevzeti krmilo z vizijo svobode, prostega trga in zdrave pameti. Zdaj je čas za Slovenijo, ki diha svobodno in gleda naprej.
