Sara Logar: Moja izkušnja z vegansko prehrano
V zadnjih 20–30 letih je veganstvo postalo globalni trend. Vendar pa pri veganstvu ne gre samo za način prehranjevanja, ampak gre za način življenja, ki izključuje uživanje in uporabo vseh živalskih izdelkov, vključno z mesom, mlečnimi izdelki, jajci in medom, ter se izogiba izdelkom, testiranim na živalih ali pridobljenim z izkoriščanjem živali. Temelji na etičnih, okolijskih in zdravstvenih razlogih – zagovarja nenasilje do živali, zmanjšuje ekološki odtis in lahko prinaša določene zdravstvene koristi.
Veganstvo se je razvijalo skozi tisočletja. Že v starodavni Indiji in Grčiji so nekateri filozofi, kot sta Pitagora (6. stoletje pr. n. št.) in Buddha, zagovarjali vegetarijanstvo iz etičnih in duhovnih razlogov. Pa tudi hinduizem, džainizem in budizem so spodbujali prehrano brez mesa zaradi nenasilja. Kot ločeno gibanje pa je veganstvo nastalo šele v 40. letih prejšnjega stoletja. V 21. stoletju je postalo globalno prepoznano in se širi zaradi etičnih, okoljskih in zdravstvenih razlogov. Beseda “vegan” je nastala leta 1944, ko je Donald Watson ustanovil Vegansko društvo v Veliki Britaniji. V zadnjih desetletjih je veganstvo pridobilo na priljubljenosti zaradi večje ozaveščenosti o vplivu živinoreje na okolje in dostopnosti rastlinskih alternativ.
Največkrat že avtomastko sklepamo, da je vse kar ima v trgovini oznako »vegansko« bolj zdravo, kar pa ne drži. Veganska prehrana vključuje izključno rastline (sadje, zelenjavo, stročnice, žita in psevdožita, oreščke, semena itd.), a to lahko pomeni tudi ocvrt krompirček, čips itd.
Odločitev
Tudi sama sem se pri šestnajstih letih odločila, za vegansko prehrano in sicer zaradi različnih zdravstvenih težav. Bolj primeren izraz, za moj način prehranjevanja bi sicer bil polnovredna rastlinska prehrana, saj je veganstvo način življenja in ni nujno sopomenka za zdravo prehranjevanje, če uživamo predelana živila. Za to spremembo sem se odločila čez noč, kar načeloma ni najbolj pametna poteza, saj nisem takrat imela praktično nobenega znanja o prehrani. Kljub temu, sem imela s takšnim načinom prehranjevanja res zelo pozitivno izkušnjo.
Moje zdravstveno stanje se je v nekaj mesecih precej izboljšalo, zato sem s takim načinom prehranjevanja vztrajala dve leti. Med tem sem vzljubila vso zelenjavo, ki je prej nisem marala, spremenil se mi je okus, ugotovila sem, da sem se pred to spremembo prehranjevala zares slabo, čeprav nisem imela občutka, da je z mojo prehrano kaj narobe, če vsak dan jem pekovske izdelke (rogljički, burek, krofi), 2-3x na dan meso in nekajkrat na teden zelenjavo in sadje.
Izboljšanje zdravja
Mogoče bi doživela enako izboljšanje zdravja, tudi če nebi šla povsem na rastlinsko prehrano ali pa bi spremembo naredila postopoma, in bi mogoče v prehrano vključila več zelenjave in stročnic, omejila meso in zmanjšala predelane izdelke, vendar sem vseeno vesela da sem se kljub temu odločila za takšno veliko spremembo, saj je bilo poleg drugih organov, moje črevesje v zares slabem stanju.
Zaradi spremenjenega načina prehranjevanja sem vzljubila kuhanje, začela sem vključevati vso zelenjavo, ki je prej nisem želela niti povohati, spremenila sem pogled na življenje, na zdravje, na naš planet itd.
Po približno dveh letih sem ugotovila, da razvijam nezdrav odnos do prehrane. Nekako sem dobila občutek, da se omejujem, da sem si recimo želela pojesti kos pršuta, vendar nisem »smela«, ker jaz sem veganka. Takšno omejevanje, me je večkrat pahnilo v situacijo, ko sem bila zaradi teh omejitev razdražena, lačna, jezna sama nase in razočarana. Ni mi bila všeč oznaka, ki sem si jo sama nadela, ker mi je prinaša omejitve. Tako sem se nekje po dveh letih postopoma odločila, da ne želim več imeti te oznake in si omejevati hrane, ki bi jo rada jedla. Želela sem si več svobode.
Brez nalepk in oznak
Danes na svoj način prehrane ne lepim nobenih nalepk ali oznak. Všeč mi je svoboda, da jem kar si želim, vendar sem hkrati razvila dovolj trden in zdrav odnos s telesom, da vestno poslušam njegove potrebe. Večinoma se še vedno prehranjujem rastlinsko, ker je to način ki mojemu telesu zares odgovarja. Moja prehrana je sestavljena iz veliko sadja in zelenjave, stročnic, polnovrednih ogljikovih hidratov, fermentirane hrane in občasno mesa, rib in seveda tudi kakšne pice.
Izkušnja z veganstvom, mi je zares dala ogromno, tekom študija in pa v vseh teh letih sem prebrala in se naučila veliko o veganskem in rastlinskega načina prehranjevanja in sem še vedno navdušena nad vsemi pozitivnimi koristmi, ki jih ima večje vključevanje živil rastlinskega izvora, na naše zdravje.
Vam pa kljub vsemu svetujem, da si pri kakšnih koli večjih prehranskih spremembah poiščete ustrezno pomoč, ter nekoga ki vas bo znal ustrezno usmerjati na vaši novi poti.
Želim si, da vam prehrana predstavlja svobodo, nikakor ne omejitve. Naj bodo prehranske spremembe nežne, naj vam prehrana služi kot odlično orodje za podporo in za izboljšanje vašega dobrega počutja in zdravja.
Sara Logar, dipl. dietetičarka in naturopatinja, terapevtka Planeta zdravja
Portal24; [Foto: osebni arhiv]
