Sara Logar – Mit ali resnica: Zajtrk je najpomembnejši obrok dneva
To, da je zajtrk najpomembnejši obrok dneva nas učijo že o malih nog dalje. Saj veste, prazna vreča ne stoji pokonci in jutranji obrok je ključen za več energije, boljšo koncentracijo in vedrejše razpoloženje čez dan. Ali pa zagotovo ste slišali že, da moramo jesti zajtrk kot kralj, kosilo kot princ in večerjo kot berač. Pa je vse to res?
Ljudje so zajtrkovali že tisočletja, vendar se je organizirana promocija zajtrka začela v 19. stoletju, predvsem v ZDA. Zgodba je povezana z razvojem žitnih kosmičev (cornflakes). John Harvey Kellogg je bil velik zagovornik zdrave prehrane. Verjel je, da je mesna in mastna prehrana zjutraj škodljiva, zato je iskal lahko, vegetarijansko alternativo. Leta 1894 sta s svojim bratom (Will Kellogg) razvila prve kosmiče iz kuhanega koruznega testa, ki so ga po nesreči pustili, da se je posušil in oblikoval v tanke liste. Tako so nastali koruzni kosmiči (cornflakes).
Will Kellogg je prepoznal poslovni potencial in ustanovil podjetje Kellogg’s leta 1906, ki je začelo množično prodajati koruzne kosmiče. Da bi bili bolj privlačni, so kmalu kosmičem začeli dodajati sladkor, kar je precej odstopalo od začetne »zdravstvene« ideje. Po 2. svetovni vojni so se žitni zajtrki razširili po vsem zahodu. Nova podjetja so tekmovala s pisanimi škatlami, maskotami in obilico sladkorja, da bi pritegnili otroke. Reklame so začele močno poudarjati, da je zajtrk z žiti nujen za »dober začetek dneva«.
Pred industrijsko revolucijo
Pred industrijsko revolucijo so ljudje na podeželju delali na poljih in imeli bolj fleksibilne obroke (npr. nekaj malega zjutraj, večji obrok sredi dneva). Zajtrki naših prednikov so bili preprosti, skromni in prilagojeni življenjskim razmeram. Ker hladilnikov ni bilo, so za zajtrk pogosto pojedli ostanke večerje, kos kruha s sirom, suhim mesom ali mlekom, včasih tudi suho sadje in orehe. Zajtrk ni bil poseben obrok, temveč hiter in praktičen grižljaj pred začetkom napornega dela, glavne obroke pa so si privoščili kasneje čez dan.
S prihodom tovarn pa so ljudje začeli delati v točno določenem urniku, pogosto dolgih 10–12-urnih izmen brez možnosti odmora za malico. Zaradi tega je postalo kritično pomembno, da pred začetkom dela pojedo nekaj bolj konkretnega. Iz tega se je razvila potreba po hitrem in enostavnem obroku.
Tako se je postopoma oblikovala ideja zajtrka kot nujnega obroka z določenimi živili (npr. kosmiči, toast, pomarančni sok), kar pa je bila produkcija sodobne komercialne družbe. Številne ideje, da je zajtrk »najpomembnejši obrok dneva«, so bile močno promovirane skozi oglase. To trditev so v 20. stoletju še dodatno utrjevale prehranske smernice in zdravniki, ki so bili pogosto povezani s prehranskimi podjetji. Veliko »zajtrkovalnih« izdelkov danes (kosmiči, energijske ploščice, instant ovsene kaše) je ustvarjenih za prodajo, pogosto s precejšnjo vsebnostjo sladkorjev in aditivov.
Tako so nekatera prepričanja o zajtrku tako splošno razširjena, da večinoma o njih sploh ne dvomimo. Med njimi je, na primer ta da bomo zaradi izpuščenega zajtrka ves dan bolj lačni, zato se bomo prenajedali in redili. Vprašljivo je tudi to prepričanje, da bomo zaradi izpuščanja zajtrka imeli slabšo koncentracijo, manj energije in zmanjšano presnovo. Za takšne in drugačne trditve sploh ni trdnih znanstvenih dokazov.
Ali nam lahko izpuščanje zajtrka prinese kakšne koristi?
Večkrat se nam zgodi, da zaradi naglice zajtrke preskočimo ali pa popijemo samo kavo. Izpuščanje zajtrka ima lahko pozitivne koristi že zaradi tega, ker s tem podaljšamo nočni post. Namreč obstaja vedno več dokazov, da časovno omejeno prehranjevanje in podaljšanje posta nad dvanajst do štirinajst ur lahko umirja raven inzulina in nekaterim ljudem olajša hujšanje. Tukaj ima veliko vlogo naša črevesna mikrobiota.
Zajtrk da ali ne?
Pri tem vprašanju ni enega splošno veljavnega pravila ali pa trdnega dokaza. Precej je tudi odvisno od tega kaj damo zjutraj na krožnik. Vsekakor pa ne škodi, če kdaj občasno preskočimo zajtrk in ob tem spremljamo kakšno bo naše počutje, s tem bomo poživeli svojo presnovo, podaljšali čas čeznočnega postenja in podprli svoje mikrobe.
Sodoben zajtrk, kot ga danes poznamo, je v veliki meri umetno oblikovana potreba, ki odseva več potrebe trga kot pa starodavne prehranske modrosti. V preteklosti so ljudje sicer zajtrkovali, vendar zajtrk ni imel posebnega statusa, bil je le praktičen obrok, odvisen od življenjskega sloga in možnosti. Tako zajtrk ni najpomembnejši obrok dneva, vsaj ne za vse ljudi.
Sara Logar, dipl. dietetičarka in naturopatinja, terapevtka Planeta zdravja
Portal24; [Foto: osebni arhiv]
