Sara Logar: Kaj meditacija je in kaj ni
V sodobnem času, ko je naš vsakdan prežet z nenehnim hrupom, informacijami in hitenjem, mnogi iščejo načine, kako ponovno najti stik sami s sabo. Ena od najbolj priljubljenih praks, ki obljublja umiritev, zbranost in notranji mir, je meditacija. A kljub vse večji razširjenosti meditacije v zahodnem svetu ostaja veliko napačnih predstav o tem, kaj meditacija pravzaprav je in kaj ni.
Meditacija ni nekaj novega ali eksotičnega. Gre za starodavno prakso, ki izvira iz različnih kultur, najstarejše omembe najdemo v indijskih Vedah (1500 pr. n. št.), nato pa v budizmu, taoizmu in tudi zahodnih mističnih tradicijah. Skupna točka vsem tem oblikam je osredotočenje pozornosti navznoter, preseganje vsakodnevnega toka misli ter iskanje globlje zavesti ali povezanosti z božanskim.
Kaj meditacija ni
Meditacija ni le metoda za hitro sprostitev. Čeprav se mnogi po meditaciji počutijo bolj umirjeno, ni njen cilj le “počitek za možgane”. Je proces osebne preobrazbe, ki vključuje tudi neprijetna soočenja s samim seboj. Meditacija ni beg iz realnosti. Prav nasprotno vabi nas, da se z vsem, kar smo (tudi z notranjo zmedo, bolečino ali odporom), soočimo iskreno in brez mask. Meditacija ni religiozna praksa (nujno). Čeprav ima duhovne korenine, se danes uporablja kot vaja za osebno rast. Meditacija ni “odsotnost misli”. Gre za opazovanje misli brez identifikacije z njimi.
Poznamo različne mentalne vaje npr. koncentracijo, vizualizacijo, kontemplacijo, sugestijo in večkrat se vse te pojme enači z meditacijo. Vendar se prava meditacija razlikuje od teh pojmov.
Kaj meditacija je
Meditacija je predvsem praksa zavedanja, prostovoljno dejanje, s katerim se posameznik odloči, da bo svojo pozornost obrnil navznoter. Ključno pa je, da meditacija ni namenjena nadzoru ali zatiranju misli, temveč nepresojajočemu opazovanju vsega, kar se pojavi v zavesti.
Nekateri avtorji meditacijo opisujejo kot pot k resnični svobodi, saj nam omogoča, da se osvobodimo avtomatizmov uma in pogojene identitete. Meditacija je proces notranjega prebujenja, ne nekaj, kar dosežemo, temveč nekaj, kar odstranimo, da lahko postanemo to, kar v resnici smo.
Meditacija ni beg pred življenjem, temveč globoko soočenje z njim, brez filtrov, brez iluzij. Praksa je preprosta: usedeš se, zapreš oči, opazuješ dih in si prisoten. Ko pridejo misli, jih ne odrivaš, ne sodiš, le pustiš, da pridejo in gredo. V tej navidezni preprostosti pa se skriva moč, moč tišine, zavedanja in pristne prisotnosti.
Še več človeku bi naj bilo naravno, da se večkrat v dnevu znajde v stanju meditacije, ampak zaradi prezaposlenosti našega uma, temu ne pridemo niti blizu.
Kakšne so prednosti redne meditacije?
Če pogledamo na meditacijo iz duhovnega, izkustvenega vidika meditacija zmanjšuje nemir uma, notranji dialog se umirja, človek pa se postopoma začne sidrati v tišino znotraj sebe. Ta tišina ni odsotnost, ampak prostor zavedanja, ki omogoča mir tudi sredi življenjskih viharjev. Skozi prakso meditacije se postopoma raztapljajo lažne identitete, ki jih gradimo skozi življenje maske, vloge, ki jih igramo. Meditacija naj bi osvobajala. Notranja svoboda pomeni, da nismo več ujeti v avtomatske odzive, čustvene izbruhe ali pričakovanja drugih. Z redno prakso postanemo bolj pristni, bolj svoji.
Tudi znanost je v zadnjih desetletjih zelo intenzivno raziskovala vplive redne meditacije na telo, možgane in duševno zdravje, rezultati pa so izjemno spodbudni. Redna meditacija prinaša številne dokazano pozitivne učinke, tako na fiziološki ravni kot v psihološkem in kognitivnem delovanju. Povečuje fokus, izboljšuje spomin, lahko tudi znižuje krvni tlak, srčni utrip, pomaga pri nespečnosti itd.
Za začetnike je ena najbolj dostopnih tehnik prav opazovanje diha. Sediš v udobnem položaju, zapreš oči in usmeriš pozornost na svoj dih, brez nadzora, le z nežnim spremljanjem. Ko se ujameš v misel, jo prepoznaš in se vrneš k dihu. Ta vaja razvija prisotnost, potrpežljivost in notranjo stabilnost.
Meditacija ni tehnika, ki bi jo opravili in odkljukali. Je način bivanja, način odnosa do življenja in sebe. Sčasoma se ne spremeni le to, kako sedimo v tišini, spremeni se celoten naš pogled na svet. Postanemo bolj prisotni, bolj odprti, bolj resnični. Morda ni vedno udobna, a je vedno resnična. In v tem je njena največja moč.
Sara Logar, dipl. dietetičarka in naturopatinja, terapevtka Planeta zdravja
Portal24; [Foto: osebni arhiv]
