Vsi vemo da je gibanje temeljna človekova potreba in eden najpomembnejših dejavnikov za ohranjanje zdravja in dobrega počutja. Še večji plus je seveda, če se gibamo zunaj in smo tako še v stiku z naravo, kar prinaša še številne druge koristi za naše zdravje.
Upam da vas najnovejša dognanja zadnjih nekaj let še bolj motivirajo in da si boste načrtno vzeli še več časa za gibanje.
Redno gibanje spodbuja delovanje srčno-žilnega sistema, krepi mišice in kosti, uravnava telesno maso, ter zmanjšuje tveganje za številne kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, visok krvni tlak, bolezni srca in celo nekatere tipe raka. Poleg fizičnih koristi pa gibanje močno vpliva tudi na naše duševno zdravje, zmanjšuje stres, izboljšuje razpoloženje, spodbuja delovanje možganov ter krepi občutek samopodobe in zadovoljstva.
V zadnjih letih so znanstveniki ugotovili, da imajo skeletne mišice (tiste, ki jih uporabljamo pri gibanju) še pomembnejšo vlogo, kot smo mislili doslej, obnašajo se namreč kot žleza (endokrini organ), saj med gibanjem sproščajo posebne snovi, imenovane miokini. Te snovi vplivajo na različne dele telesa: pomagajo pri uravnavanju sladkorja in maščob, izboljšujejo delovanje možganov, krepijo kosti, vplivajo na rast mišic in celo na razvoj ali zaviranje raka.
Čeprav še ne poznamo natančne vloge vseh teh snovi, raziskave kažejo, da bi lahko miokini v prihodnosti pomagali spremljati zdravje ljudi, zlasti tistih z rakom, sladkorno boleznijo ali boleznimi možganov.
Največ miokinov se sprošča med aerobno telesno aktivnostjo, to je npr. tek, hoja v hrib ali pohodništvo, kolesarjenje, plavanje in pa med vadbo z utežmi.
Vadba z utežmi
Vadba z utežmi je ena najučinkovitejših oblik telesne aktivnosti, saj pozitivno vpliva na telo, zdravje in hormonsko ravnovesje. Reden trening za moč povečuje mišično maso, izboljšuje kostno gostoto in krepi sklepe ter vezi, kar zmanjšuje tveganje za poškodbe in osteoporozo. Hkrati pospešuje bazalni metabolizem, kar pomeni, da telo porablja več kalorij tudi v mirovanju, izboljšuje pa tudi izgorevanje maščob in uravnava telesno težo.
Vadba z utežmi pozitivno vpliva na hormone, povečuje raven testosterona in rastnega hormona, ki sta ključna za regeneracijo in rast mišic, ter izboljšuje občutljivost na inzulin, kar zmanjšuje tveganje za sladkorno bolezen tipa 2.
Z redno vadbo se uravnava tudi raven kortizola, stresnega hormona, ki je pogosto povezan z nalaganjem trebušne maščobe. Poleg telesnih koristi pa vadba z utežmi bistveno izboljša tudi mentalno zdravje, zmanjšuje simptome anksioznosti in depresije, dviguje samozavest ter prispeva k boljšemu spancu.
V starosti pomaga ohranjati mišično maso, gibljivost in samostojnost, kar zmanjšuje tveganje za padce in kronične bolezni. Že dva do trije treningi tedensko z osnovnimi vajami za celo telo so dovolj za občutno izboljšanje zdravja, še posebej če so prilagojeni posamezniku in izvajani s pravilno tehniko.
Trenutne smernice
Po trenutnih smernicah se za znatne koristi za zdravje za odrasle svetuje vsaj 150–300 minut zmerno intenzivne aerobne telesne dejavnosti (joga, hoja v hrib, kolesarjenje itd.) ali 75–150 minut visoko intenzivne aerobne telesne dejavnosti, oziroma enakovredno kombinacijo obeh. Poleg tega naj bi se dvakrat tedensko izvajala še vadba z utežmi.
Gibanje je eno najenostavnejših, a hkrati najmočnejših orodij za ohranjanje in izboljšanje zdravja. Ne vpliva le na telesno pripravljenost, ampak celostno deluje na naše telo in duha, krepi imunski sistem, izboljšuje delovanje srca in možganov, zmanjšuje stres ter pomaga preprečevati številne bolezni sodobnega časa.
Redna telesna aktivnost spodbuja dobro počutje, veča energijo in izboljšuje kakovost življenja v vseh življenjskih obdobjih. Zato bi moralo biti gibanje vsakodnevna navada, enako pomembna kot zdrava prehrana ali spanje, ne kot obveznost, ampak kot skrb zase in za svoje dolgoročno zdravje.
Sara Logar, dipl. dietetičarka in naturopatinja, terapevtka Planeta zdravja
[Foto: osebni arhiv]
