RTV Slovenija, trdnjava socializma in znanilka nove dobe

Ne želim zveneti preveč dramatično, a svet se spreminja hitreje, kot verjetno kadarkoli doslej v novejši zgodovini. Mi srečkoviči, ki živimo v teh časih, lahko korenite spremembe sveta spremljamo iz prve vrste. 

Leta 2011 smo v Zavodu za napredne študije Delta organizirali nekaj predavanj domačih in tujih predavateljev o “koncu sveta” leta 2012. Najprej nas je pozitivno presenetila obiskanost tovrstnih dogodkov, nato pa tudi vsebina. Nihče od vabljenih predavateljev npr. ni govoril o fizičnem sesutju sveta, o nekakšnem Armagedonu kataklizmičnih razsežnosti. Ravno nasprotno, vsi so govorili o prihajajočem dvigu zavesti, bliskoviti širitvi novih tehnologij, novih oblikah druženja in delovanja ter argumentirano o nuji opustitve starih vzorcev razmišljanja. 

RTV Slovenija

Ta teden se je v RTV Slovenija zgodila izredna odpoved delovnega razmerja. Vodstvo TV Slovenija je odpustilo urednico uredništva oddaj o kulturi Zemiro Alajbegovič Pečovnik, zaradi neupravičene odsotnosti in celo laganja nadrejenim. Ne bom se spuščal v vsebino spora. Odločitev pa se mi, glede na zapisnike, ki krožijo v javnosti in še posebej glede na videno v oddaji Odmevi (22.6.) z direktorjem TV, zdi logična. Kar smo videli, je bilo naravnost bizarno. Najprej, od kdaj se o internih kadrovskih zadevah televizije razpravlja javno? Nato pa še, da si voditelj Bergant jemlje pravico do komentiranja odločitve vodstva in direktorja postavlja v položaj, da se mora le-ta celo zagovarjati? Saj ni res, pa je.

Po videnem pa je tudi očitno, da na RTV Slovenija ni problem zgolj informativni program. Problem je, da je gniloba socializma vedno močneje vidna v vseh porah sistema. Kot je Urbanija kasneje posebej izpostavil na tviterju, sta srž problema obstoječe RTV nepotizem, saj v ustanovi skoraj ni zaposlenega, da ne bi imel tam staršev, sorodnikov, otrok ipd. ter goljufanje sistema.

A stvari gredo še dlje

Posamezniki si RTV jemljejo tudi kot svoj zasebni medij. V tiskanih medijih že dolgo velja, da ko naročnik plača oglas, uredništvo pripravi še kakšen novinarski prispevek o naročniku, dogodku ipd. kot bonus vsebino. Za dobro vago, bi rekli na trgu. Na RTV pa to deluje tako, da npr. neka XY vplivnica nekaj proti plačilu objavi na svojem Instagramu, nato pa prijateljica na RTV to poobjavi in okrepi prijateljičin doseg. Ali pa dopoldne oz. čez vikend novinar zasebno vodi dogodek, v ponedeljek pa o tem pripravi še prispevek za televizijo, radio ali MMC. Da je bolj odmevno, predvsem pa, da je naročnik bolj zadovoljen za denar, ki ga je investiral v najem voditelja. Še enkrat, gre za javni medij, ne zasebno lastnino.

Prilagodi se ali umri

Prvi zakon narave pravi, ali se prilagodi ali pa umri. Sistem socialistične RTV se pred svojo smrtjo brani tako, da išče poti nazaj v cono udobja. Ustavno sporni prevzem s politično delegiranimi člani novega vodstva naj bi, kot v najbolj trdih časih socializma, podaljševal življenje sistema. Bolj agonijo nečesa, kar bi se že zdavnaj moralo modernizirati ali pa se sesuti samo vase. Pri RTV Slovenija gre vedno bolj samo še za socialno varnost več kot 200 zaposlenih. Leva politika je uspela zaposlene prepričati, da če ne bodo trobili v njihov rog, bo nekakšna “temna desna pošast” vse uničila in zmetala na cesto. Novo vodstvo mora tako zgolj zagotoviti enako udobje zaposlenim kot doslej, ob tem pa ves čas ustvarjati atmosfero navideznega sovražnika iz “temne” strani. Izgube bosta itak pokrivala proračun in obvezni prispevek davkoplačevalcev, sončni kralji pa bodo lahko v miru vladali naprej.

Prihodnost vstopa na velika vrata

Trobila že danes spremlja vse manj ljudi. Poglejte dosege in naklade strankarskih trobil v slovenskem prostoru. Postalo vam bo jasno, da čez nekaj let takšne npr. RTV trobente praktično nihče več ne bo spremljal. Še risank in kulture ne. Predvidoma bodo tam itak vsi samo še mavrični, osrednja tema bo pa seks na 1001 način.

To je tudi razlog, zakaj platforme kot so Twitter, Instagram, Facebook itd. tako hitro pridobivajo doseg. Nikar se slepiti, da na teh platformah ni cenzure in nadzora smeri obveščanja oz. objavljanja. Mogoče je ta trenutek še najbolje na Twitterju, pa tudi tam bo verjetno problem, saj je Elon Musk najavil, da se bo Twitter podredil zahtevam EU o nadzoru vsebin

Kako pomembna vprašanja so to, lahko spremljamo prav te dni. V živo lahko npr. spremljamo vojaški udar v Rusiji. Na trenutke prav surrealistično, saj lahko vidimo vojake po ulicah, med njimi pa ljudi, ki to snemajo. Če pride do streljanja, bo to bil pravi masaker civilistov zgolj z zablodelimi naboji.

Zlom je tukaj, pazite nase

Nova doba dobiva svoj zagon, stara pa nam razpada pred očmi. Razvoj socialnih in medijskih platform, razvoj informacijske tehnologije (ChatGPT ipd.), doživljanje realnosti kot virtualni svet, kjer se ljudje sprehajajo med vojaki in jih snemajo, ob tem pa ne vedo, kaj se dejansko sploh dogaja (predlagam vam ogled filma “Don’t look up”) …

V tej luči pomislite na RTV Slovenija. Sam glede informativnega programa spremljam predvsem nekaj izbranih medijev in enega generičnega tj. Portal24, kjer se zbirajo tako uporabne, kot tudi najpomembnejše novice dneva iz Slovenije in tujine. Po mnenju uredništva, ki mu zaupam. Ta trenutek, medtem ko pišem to kolumno, npr. spremljam MriyaReport na omrežju Twitter. Skupaj s še skoraj 2.000 drugimi poslušalci s celega sveta, tudi iz Slovenije, spremljamo razvoj dogodkov v Rusiji.

Tak bo jutri svet na področju medijev. Vsak mesec boste npr. namenili nekaj svojega denarja za naročnine vam najljubših avtorjev in medijskih hiš, ki jim zaupate. Ob tem boste novice s časovnim zamikom vseeno lahko brezplačno spremljali tudi preko portalov, kot je npr. Portal24. Vsakomur ni enako pomembno, da npr. iz minute v minuto točno ve, kaj se točno tisti trenutek dogaja v Rusiji ali v Ljubljani, v prostorih vlade. Kdor si to želi ali potrebuje, lahko spremlja dogajanje dobesedno v živo, s pomočjo naročenih (in plačljivih) avtorjev na Twitterju.

Stopili smo v novo dobo. Od nas se zahtevajo razmislek, zaupanje skrbno izbranim ljudem in še večja preudarnost glede korakov v prihodnost. Res pa 10 ali 15 let kasneje, kot je bilo prvotno napovedano z majevskim koledarjem o “koncu sveta” leta 2012. A kaj je desetletje, glede na vsa tisočletja našega sveta? Na nas je, da se veselimo prihodnosti. Da pomagamo drug drugemu skozi ta prehod zato, da bo za nami ostal svet, kjer bodo naši otroci lahko živeli veselo in zaupanjem v prihodnost.

Edvard Kadič

By Admin

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja