Rdeči čeveljčki, kavbojke in puloverček
Rdeči čeveljčki Urše Klakočar Zupančič so na ustanovni seji aktualnega sklica Državnega zbora dvignili precej prahu. Del javnosti se je zgražal nad izzivalnostjo, govorili so celo o sramotenju Državnega zbora kot najvišje zakonodajne ustanove v državi. Drugi del javnosti pa ji je priskočil na pomoč. Kolegice in somišljenice so se prihodnji dan, v znak podpore, prav tako obule v rdeče čevlje.
Pravila oblačenja so odraz razumevanja pravil v družbi. A tudi odraz upora v času in prostoru. V času razsvetljenstva so npr. moške obleke, kot jih poznamo danes pod pojmi “civilna obleka”, “formalna moška obleka” itd., predstavljale simbol zavračanja ločitve ljudi na rajo in aristokrate. Nositi enake obleke, ne glede na socialni status v družbi, je postal način izražanja naprednih vrednot. Predvsem socialne občutljivosti in pravičnosti, razumskosti in celo enakosti.
Oblačenje vpliva na socialne vidike bivanja, skozi refleksijo pozameznika posredno tudi na njegovo razumevanje položaja v družbi. Oblačenje je način, kako izražamo svojo osebnost, občutja in razpoloženje. Sporočamo kdo smo in kakšen okus, občutek in potrebo imamo glede naše vidnosti v družbi. Med drugim tudi, koliko znamo in koliko smo sposobni sprejeti pravila, med katera sodijo tudi nenapisana pravila oblačenja v javni sferi.
Izražanje solidarnosti z novo predsednico Državnega zbora človek najprej razume kot podporo njeni temeljni svobodi do izražanja, tokrat z oblačili.
A v tedniku Mladina, ob dogodku z rdečimi čevlji Urške Klakočar Zupančič zapišejo, pozor:
” … A rdeči čevlji so bili nekaj, kar je imelo jasno sporočilo. Bili so čevlji zmage. Osebne, politične, lahko rečemo tudi ženske zmage. Zmage ženske, ki si ni dovolila, da bi jo kdo poniževal, ki ni pristala niti na poniglavo ravnanje svojih kolegov sodnikov, ki so preračunljivo gledali stran, ko je doživela pogrom. In lahko bi bili še bolj rdeči, lahko bi imeli trikrat višjo peto. …” [Stanka Prodnik, Mladina, 20.5.2022]
O kakšnih zmagah govorijo? Kakšnem poniževanju? Prišla je vendar na ustanovno sejo Državnega zbora in ne na revolucionarno zborovanje.
Izražanje solidarnosti z novo predsednico Državnega zbora torej ni podpora svobodi do oblačenja (tj. demokraciji), temveč podpora boju proti drugače mislečim. Nekakšno podaljševanje revolucije na volitvah, deskanja na sentimentu volilcev, ki je na volitvah prevladoval v glavah od politične sredine proti levi.
Tam so bili volilci proti!
Proti čemu?
Proti vsemu! Janši, zakonom, ukrepom … vsemu, kar ustvarjajo ljudje, ki mislijo … več TUKAJ
