Kakšna je vloga zaupanja na osebnem in poklicnem področju?
Predstavljajte si otroka, ki je pripravljen skočiti s stolčka v materine roke, kar je sinonim za zaupanje in veselje. Vendar je to zaupanje krhko. Če se materine roke, ki so bile enkrat iztegnjene, nenadoma umaknejo, otrok pade in čustvena rana je globoka. Če se ta izdaja ponovi, lahko povzroči globoko izgubo zaupanja in s tem psihološko nestabilnost, ki se lahko pokaže na različne škodljive načine.
Zaupanje je temeljnega pomena ne le v osebnih odnosih, temveč tudi v poklicnem udejstvovanju. Iščemo ga pri varuškah, vodovodarjih in partnerjih, kar poudarja njegov pomen v naših vsakodnevnih odnosih. Zaupanje je bilo ključnega pomena tudi za zgodnje sredozemske trgovce, saj je zagotavljalo izmenjavo blaga, kot sta oljčno olje in vino. Njegova odsotnost povzroča negotovost, skepticizem in zadržanost na osebnem in poklicnem področju ter spodkopava družbeno strukturo.
Danes se svet sooča s krizo zaupanja brez primere, zlasti v ključnih institucijah trgovine in vlade. Podatki po veliki recesiji kažejo, da se je zaupanje zmanjšalo za kar 60 odstotkov. Epidemija je zajela tudi osebne odnose, saj se je močno zmanjšalo število Američanov, ki imajo bližnjega, zaupanja vrednega prijatelja.
Statistični podatki so zaskrbljujoči
- Le 19 odstotkov Američanov zaupa velikim podjetjem.
- Drugim na splošno zaupa le 33 odstotkov.
- Zaupanje v kongres je 9-odstotno.
- Zvezni vladi in televizijskim novicam zaupa le 24 oziroma 21 odstotkov vprašanih.
- Farmacevtski industriji in bankam zaupa le 18 oziroma 23 odstotkov prebivalcev.
- Le 57 odstotkov vprašanih poroča, da imajo prijatelja, ki mu zaupajo, kar je najmanj doslej.
Primanjkljaj zaupanja ima resne posledice. Potrošniki se izogibajo izdelkov podjetij, ki jim ne zaupajo. Po drugi strani pa podjetja, ki so veljala za “visoko zaupanja vredna”, znatno presegajo povprečne tržne donose, kar spominja na zvestobo naših staršev do zaupanja vrednih prodajalcev avtomobilov ali zavarovalnih agentov. Na osebnem področju vsesplošno nezaupanje ovira socialne stike. Predvsem milenijci so označeni za najmanj zaupanja vredno generacijo, kar odraža upadanje zaupanja v nekoč ugledne institucije.
Odziv našega časa na krizo zaupanja je zaskrbljujoč. Statistični podatki jasno kažejo na razmah skepticizma in pomanjkanje zaupanja v ključne institucije ter medsebojne odnose. Ta primanjkljaj zaupanja ima resne posledice, vpliva na potrošniške odločitve, tržne donose in socialne stike. Zaupanje je osnovni gradnik vsakega odnosa in družbe kot celote. Zato je nujno, da se posvetimo obnovi in krepitvi zaupanja v naših vsakodnevnih življenjih ter pri oblikovanju politik in odločitev na vseh ravneh, saj je to ključnega pomena za stabilnost in blaginjo družbe.
