Osebnostni razvoj: 25 načinov za zavajanje javnosti
Področje razvoja osebne karizme je zelo široko. Zato se mi zdi zanimivo javno zapisati nekaj strategij, ki jih posamezniki tako zavzeto uporabljajo v trdnem prepričanju, da jih pri tem seveda nihče ne bo spregledal.
In da bomo vsi skupaj družno stopili žejni čez vodo. Na vsaj 25 načinov.
Če se vam bo pri kakšni od točk v mislih izrisal konkreten obraz akterjev slovenske (ali svetovne) politike, je to seveda zgolj naključje.
Torej:
- Ni pomembno, kaj v resnici veš – dokler o tem ne govoriš. Če o tem mediji ne poročajo, ne obstaja.
- Postani bolj nejeveren od Nejevernega Tomaža in napadaj vse, kar bi lahko vsaj malo dišalo po neresnici. Izogibaj se bistvu ter neprestano razpravljaj o obrobnih temah, ki zvenijo podobno. Poznano tudi kot strategija: „Kako te ni sram!“
- Imej čim več oseb, ki širijo tvoje govorice. O obtožbah na svoj račun nikoli ne razpravljaj kot o govoricah ali nedokazanih trditvah. Ne glede na vir ali dokazni material.
- Argument „slamnatega moža“. Nasprotniku pripiši nekaj, kar on sploh ni izrekel, potem pa to argumentirano ovrzi. Ali pa si izmisli neko situacijo, ki sicer temelji zgolj na tvojih interpretacijah nasprotnikovega delovanja, nato pa jo raztrgaj. Stvari vodi tako, da se ves čas izogibaš bistvu razprave.
- Nasprotnika napadaj z žaljivkami in se mu čim bolj posmehuj. Nasprotnika obvezno povezuj z besedami kot so „levičar“, „desničar“, „ekstremist“, „terorist“, „opankar“, „majer“, „rasist“ ipd.
- Udari in zbeži. V oddajah, intervjujih, forumih, facebooku itd. omeni nasprotnika v negativnem smislu, nato pa pojdi hitro naprej na drugo temo. Na forumih ipd. ne odgovarjaj ali komentiraj več svojega nastopa.
- Ves čas pod vprašaj postavljaj motive nasprotnika. Izkrivljaj ali pa napihuj vsakršno dejstvo, ki bi lahko kazalo na to, da nasprotnik ne deluje zaradi osebnih interesov. Zaradi tega se razprava ne bo razvijala naprej okoli bistvenih stvari, nasprotnik pa se bo moral braniti.
- Vzbujaj videz avtoritete. Ali se promoviraj kot avtoriteto na izbranem področju, ali pa uporabljaj izreke, misli ali kakršnekoli druge izjave avtoritete zato, da ustvarjaš videz človeka, „ki pozna stvari“.
- Delaj se neumnega. Ne glede na vir ali težo argumentov obtožbe, vedno zanikaj njeno kredibilnost, logiko, dokaze itd.
- Nasprotnikove obtožbe vedno označi za „stare novice“. Vse novejše obtožbe bo nato zelo lahko povezovati z izvorno tako, da se bo mogoče izvorni obtožbi čim lažje izogibati.
- Znotraj obtožb izberi eno od „blažjih“, jo napihni, obtoži nasprotnika, da iz navadne napakice dela katastrofo (iz muhe slona), nato pa ga še obtoži kriminalnih dejanj napada na tvojo čast.
- Skrivnosti nimajo rešitev. Neprijetno vprašanje povzemi tako, da postane preveč kompleksno, nato pa ga zavrzi kot nepotrebno tratenje časa npr. med oddajo, intervjujem ipd.
- Alica v čudežni deželi. Izogibaj se razpravam z vzvratno, očitno deduktivno logiko tako, da odstraniš kakršenkoli materialni dokaz. (Če enoto vseskozi daješ na pol, nikoli ne prideš do izhodiščne točke. Tudi njo je mogoče razpoloviti.)
- Zahtevaj dokončno, trajno rešitev problema. Zadevam se izogibaj tako, da od nasprotnika zahtevaš npr. razrešitev neke afere takoj in v celoti. Ta strategija deluje odlično v povezavi s strategijo št.10.
- Dejstva prilagodi tako, da se ujemajo z alternativno rešitvijo. To zahteva kreativnost, pragmatičnost in možnost preigravanja in testiranja rešitev. Primerno le za politike prve lige z ekipami.
- Uniči dokaze in utišaj priče. Če ne obstaja, ni dejstvo (dokaz) in tebi se ni treba ukvarjati s posledicami.
- Spremeni temo pogovora. Skupaj še s kakšno od tukaj omenjenih strategij poišči način za usmeritev pozornosti na nepomembno zadevo in tam nadaljuj razpravo z grobimi komentarji in nasprotujočimi se trditvami. Strategija deluje izjemno dobro, če imaš pri omizju zaveznike, ki te lahko s svojimi (enakimi) pogledi in grobimi komentarji na sogovornika razbremenijo direktnih napadov ter polarizirajo omizje.
- Spodbujaj čustvene odzive, provociraj. Če ne moreš nič drugega, potem skači v besedo in glasno diskutiraj med njegovim govorjenjem toliko časa, dokler se nasprotnik ne razjezi. Ne le, da bo sogovornik postal čustveno razdražen, tudi v nadaljevanju ga lahko kadarkoli opominjaš na njegovo razdražljivo naravo in tako odvračaš pozornost od osrednje teme.
- Ne oziraj se na obstoječe dokaze temveč zahtevaj nemogoče dokaze. Ne glede na predstavljene dokaze trdi, da so irelevantni ter zahtevaj relevantne. Zahtevaj takšne dokaze, za katere je nemogoče, da bi jih nasprotnik lahko zbral. (Lahko celo obstajajo, vendar veš, da nasprotnik ne more do njih). Včasih je potrebno zelo kategorično zavrniti vse dokaze in biti kritičen do medijev ali knjig kot ustreznih virov informacij, prav tako oporekaj verodostojnost prič, po potrebi pojasni tudi, da izjave vlade ali drugih organov nimajo nobene teže in niso relevantne.
- Lažni dokazi. Kjerkoli je le mogoče, vedno predstavljaj nova dejstva ali dokaze. To je namenjeno ustvarjanju konflikta z nasprotnikovimi obtožbami ter kot uporabno orodje za nevtralizacijo občutljivih tematik.
- K ukrepanju glasno pozivaj tožilstvo, policijo in druge organe nadzora/pregona. Tako boš proces na tihem usmeril v svojo korist in dejansko nevtraliziral ev. občutljiva področja. Ko se namreč preiskava enkrat res začne, se dokaze ustrezno zaščiti in po potrebi seveda tudi umakne izpred oči in presoje javnosti.
- Ustvari svojo resnico. Aktiviraj svoje strokovnjake, skupine, avtorje, vodje ali druge, ki so pomembni za javni vpliv in so hkrati pripravljeni sodelovati v tvojem projektu.
- Ustvarjaj dogodke, ki preusmerjajo pozornost. Če to ne deluje, ustvari veliko zgodbo, ki odjekne kot bomba in jo nato vleci vsepovsod in čim dlje.
- Utišaj kritike. Če to sproti ne deluje ustrezno, potem razmisli, kako posamezne kritike trajno odstraniti in se naenkrat trajno odkrižati problemov. (Načini: fizični, medijski, politični umor, aretacija, pridržanje, izsiljevanje, prijateljska zaposlitev…)
- Izgini. Če si ključni igralec v aferi in je klima preveč vroča, se potuhni ali za nekaj časa izgini. Večina te bo že v zelo kratkem času preprosto pozabila.
In to še zdaleč niso vse… 🙂
Edvard Kadič
vir Foto: Pexels
