Od kdaj je krivec za vse zlo kravji prdec in ne letalo?
Ko bom velika, bom postala borka za podnebno pravičnost, če pa tega ne, potem se bom posvetila proučevanju spolov. Mislim, da sta to, vsaj pri nas, poklica svetle prihodnosti. Včasih smo bili pri takšnih, ki so imeli dve levi roki, romantično nastrojeni: rekli smo, da radi mešajo meglo. Tisti, bolj drzni, pa so jim podrobili, da brez dela ni jela. Vsaka vas je imela kakšnega. Že v starih časih so si zaščitili hrbte s floskulami, da se jim je z zdravo kmečko pametjo težko prišlo do živega. Tudi, če bi radi, smo ob omembi ”Tito, partija, svoboda, partizani, borba za delavce in kmete”, otrpnili.
Tudi današnje floskule v stilu svobode in pravičnosti stisnejo v kot marsikoga, ki ni vešč populizma. Populisti pogosto uporabljajo taktike za preusmerjanje pozornosti, polovične resnice, izogibajo se neposrednim odgovorom, z zavajajočimi dejanji z lahkoto zmedejo nasprotnike in prikrijejo svoje resnične namene. Če bomo želi, da nas populisti ne pogazijo, bo zelo pomembno, da poznamo njihovo taktiko, da se potem suvereno upremo manipulacijam.
Žaklji denarja
Pri teh, ki jim je mar za ”podnebna pravičnost”, v naključnih pogovorih opažam, da o včasih nimajo pravih informacij. Ker če bi jih imeli, si ne bi tako želeli v ”stare čase”, ko je bil planet po njihovem menda še čist in ni bil toliko onesnažen kot danes. O tej čistoči ozračja in okolja – nekoč, bi jim lahko kaj povedali tisti, ki smo te stare čase vsaj delno doživeli. Če bi jih, seveda zanimalo.
Premog
Se še spomnite, kako se v mesecih, ko se je začela kurilna sezona, na prostem praktično ni nič niti do konca nosu? Tisto, kar je prilezlo iz dimnikov, je leglo skupaj z meglo na ljudi, ki smo hiteli v službo in smo zaradi dima in smoga komaj dihali? Kurili smo premog, tudi pri nas smo ga, in vse do pomladi je ozračje smrdelo, da bolj ni moglo. Vse sorte so kurili tudi v tovarnah. Dim, ki se je vil iz dimnika, je bil – ne le teoretično tudi praktično – strupen. Koliko časa ločujemo odpadke? Deset, dvajset let? Pred tem marsikje niso imeli niti smetnjakov. Odpadke so ali skurili na vrtovih ali pa so jih zapeljali na bregove rek, v gozdove, nekateri so jih pustili kar zraven cest, vsem na očeh. Pa se nihče ni več kot toliko zgražal, saj so vsi počeli enako. Če bi res radi vedeli, kako je bilo nekoč- zapeljite v kakšno romsko naselje v okolici Novega mesta! Tam je menda še danes tako, kot je bilo nekoč marsikje po Sloveniji.
Se najdejo, ki jim še zmeraj ni mar
Včeraj sem na obrežju Sore opazila kup krompirjevine, ki jo je nekdo odložil. Kot da ne bi vedel, da lahko tudi tovrstne odpadke odpelje v Osojnico! Žalostno. Tik zraven vode puščajo veje, polomljena drevesa. Jim ne pade na pamet, da bo prvo večje deževje ponovno zamašilo struge in voda bo spet poplavljala? A gredo osnovna življenja pravila o odnosu do narave tako težko v trde buče? Na srečo rek, ”kjer se osel valja, dlako pusti,” velja le za nekatere stalne povratnike. Pravijo, da sem tečna kot driska, ker te reči kar naprej ponavljam. Ali res govorim gluhim ušesom?
Človekov najboljši prijatelj
Nekaj težav povzročajo- zlasti kmetom- psi, za katerimi lastniki ne čistijo. Je pa res, da nam v starih časih pasji iztrebki niso povzročali sivih las, saj so psi jedli človekove ostanke in ne briketov. V teh starih časih še ni bilo zakona, ki bi urejal, kako morajo kmetje ravnati z živalskimi iztrebki. Gnojnica je prosto tekla iz hleva po bližnjih travnikih. Nekoč so imeli redki zaselki urejeno kanalizacijo. Koliko hiš je napeljalo greznice kar v bližnje potoke?
Nikoli ne bom razumela, kako je zaskrbljenim okolijskim aktivistom uspelo prepričati navadnega človeka, da je krivec za vse zlo kravji prdec in ne letalo, s katerim se veselo vozijo od ene bitke za podnebne spremembe do druge? Ste se že vprašali, koliko prdcev so nedavno tega spustili v zrak ljubljanski Dragonsi, ko so bučno praznovali?
Kje je zdrava kmečka pamet?
Ne bom razumela doktorja znanosti, ki je zadnjič na Valu 202 trdil, da bi bilo najbolje ukiniti avtoceste. Zakaj ljudje, ki jim je bilo dano, da imajo več pameti kot drugi, raje ne iščejo rešitev? Zakaj nas silijo nazaj v 19. stoletje? Iz čiste lenobe? Razumem, da na planetu obstajajo kulture, ki- vsaj kar se tiče odnosa do čistega okolja- še zmeraj živijo v 15. stoletju. V primerjavi z njimi so naše EU reke malodane pitne.
Moj skromni nasvet
Vsem, ki se zavzemate za čiste reke, pritisnite na Direkcijo za vode, da bo malo pohitela in počistila najbolj izpostavljene rečne struge tam, kjer je ogroženost zaradi poplav najvišja. Desetletja so spali, v Žireh niso (skoraj) nič postorili, bi lahko do zime nadoknadili zamujeno? Dušebrižnike tudi prosim, da poskrbijo, da se kakšna podobna gradnja ”drekovoda”, kot si ga je privoščil ljubljanski župan, ne bo nikoli več ponovila. Seveda, če vam je tudi v resnici mar za vse, za kar se zavzemate, ne le za denar, ki veselo leti v marsikatere žepe.
