Nekoč so imele ženske sedem življenj, drugače ne bi preživele

8. marec je po svoje precej podoben 8. februarju. Oba praznika me spominjata na ponedeljkove žehte iz časa moje mladosti. Z mamo sva takrat prali in žulili umazane cunje, da je bilo veselje! Mi pa danes 8. februarja žulimo kulturo, 8 marca pa ženske. Prej in potem pa se ne ob ene ne ob druge več kot toliko ne spotikamo.

Z vso gotovostjo lahko rečem, da sodim med tiste, ki so za prepoznavnost žensk zadnjih sto let naredili zelo veliko. Štirideset let že zbiram zgodbe o njih tudi ali predvsem za zanamce! Spoznavam njihovo dušo, jezo, razočaranja, bes, naveličanost, željo po begu, večji samostojnosti, po odklopu. Vsaj približno vem, kako ljubijo, sovražijo, prezirajo, kako se maščujejo. Kako krvave so pod kožo. Naučile so me, da lahko razberem, kdaj mislijo resno, kdaj me želijo peljati žejno čez vodo. Moje življenje se vrti okoli njih, morda tudi zato, ker so postale del mojega vsakdana z vsemi dobrimi in slabimi platmi svoje osebnosti. Imam jih rada, a to ne pomeni, da jih kdaj pa kdaj tudi ne razumem. Ko pišem o ženskah, govorim skozi njihove zgodbe, kajti le na ta način dopuščam možnost, da je vsaka ženska drugačna, unikatna, posebna.

Različne faze 8. marca

Verjemite, da sem pri svojih sedemdesetih dala skozi zelo pestre in raznolike oblike praznovanja osmega marca. Najbolj so mi ostale v spominu besede enega od gospodov, ki je  sodeloval tudi pri nastajanju dokumentarnega filma Ogenj, rit in kače niso za igrače. Dejal je: “Nikoli nismo toliko fu*al, kot na osmomarčevskih sindikalnih zabavah!” Ko je dodal še znani pregovor: “Baba pijana, rit prodana!” mi je bilo vse jasno.

Odnos do žensk, četudi so jim po vojni govorili, kako srečne so lahko, ker imajo volilno pravico in pravico do splava, ni bil čisto nič prijazen. Nanje so gledali zviška tako na delovnem mestu kot doma. Nič drugače kot pred vojno! Spominjam se ene prvih kirurginj v eni od slovenskih bolnišnic. Dejala je, da je bila vsak dan na tem, da vrže puško v koruzo, tako grdo so se moški kolegi obnašali do nje. Ne bom pozabila žensk, ki so rojevale otroke v desetletjih, ko so se morale vrniti na delo že po treh mesecih, kolikor je trajal porodniški dopust.

Ena od njih mi je takole pripovedovala: “Še dobro, da sva z možem živela le 10 minut stran od tovarne Alpina. Preden sem zjutraj, pred šesto, šla delat, sem trimesečno hčerko nahranila in jo položila v “gajtrček”. Domov sem prihitela ob pol desetih, ko smo imeli malico. Spet sem jo nahranila in preoblekla, sama nisem utegnila jesti. Otrok me je – in to sam, brez varstva- počakal do druge ure, ko je bilo konec šihta. Na hitro sem skuhala kosilo, dala punčko v voziček in z možem sva odhitela na parcelo, kjer sva- največ sama- zidala hišo…”

Prelomna leta pri nas za pravice žensk

  • Leta 1945 so dobile volilno pravico;
  • Leta 1974 pravico o svobodnem odločanju o rojstvih otrok;
  • Leta 1977 pravico do umetno prekinjene nosečnosti na zahtevo ženske;
  • Leta 1977 pravico do kontracepcije in umetne oploditve;
  • 1984 Porodniški dopust se podaljša na eno leto;
  • 1989 Delovati začne prvi SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja;
  • 1991 delovati začne Urad za žensko politiko pri slovenski vladi, ki je kot Urad za enake možnosti ukinjen 2012;
  • 1997/98 v srednjo policijsko šolo se prvič lahko vpišejo tudi dekleta;
  • 2004 dopolnjena ustava: zahteva zakonske ukrepe za zagotovitev enakosti žensk in moških pri kandidiranju na volitvah, sprejet Zakon o enakih možnosti žensk in moških;
  • 2008 Zakon o preprečevanju nasilja v družini.

Nekoč so imele ženske sedem življenj, ker drugače ne bi preživele

Anton Mahnič je leta 1894 v Rimskem katoliku zapisal: “Bog je ustvaril moškega z razumom in žensko s srcem.« Nekateri njegove besede danes razlagajo precej drugače, kot so bile, po mojem, mišljene. Pravijo, da je hotel reči, da se moškemu odpirajo vrata v znanost, ženske pa naj bi bile dobre in ubogljive hčere, zveste in sramežljive neveste ter pobožne in vestne matere. Kaj pa, če je želel poudariti, da ima ženska dodano vrednost v tem, da so bolj čustvene od moškega, da imajo srce?

Najpogostejši negativni stereotipi, vezani na ženske:

– lepa ženska − “tupa glava”,

– ženska veliko doseže s pomočjo svoje zunanjosti,

– ženske vodijo predvsem čustva in intuicija,

– ženska ni za v šolo, ženska je za kuhanje in materinstvo,

– ženska intelektualno manj zmore kot moški,

– ženske naj služijo moškim in otrokom,

– ženske primarno ne uporabljajo razuma, možgane imajo le moški. (Jogan, 2001)

S stereotipi, hočemo ali ne, je naša sodobna družba še zmeraj zelo prepletena. Občutim jih tudi na svoji koži. Celo spoštovani zagovorniki in varuhi t. i. človekovih pravic mi včasih, morda res le v šali, namignejo, da bi pri svojih letih lahko utihnila, dala mir, sedela pred televizorjem in pletla nogavice. Spet drugi ne morejo razumeti, kako to, da se je ena ”kmečka bunka” lotila zbiranja intimnih zgodb. ”Ubogi mož, ki ji to dovoljuje!” še dodajajo.

O stereotipih, ki sem jih bila deležna kot ena od štirih žensk, ki smo vsak petek kramljale v TV oddaji ”Zadnja beseda” raje ne govorim!

Bodeče neže

Vsako leto približno ob tem času, podelijo tudi bodečo nežo najbolj seksistični izjavi minulega leta.

Bojan Emeršič ni pazil na jezik in je nekoč izjavil tole: “Ni mi namreč všeč pretirana emancipacija zadnjih 15 let, ženske se borite za svoje pravice, ki pa jih že imate. To vpliva tudi na erotiko, kar pa ni prav, saj smo moški in ženske drugačni. Moški je od nekdaj lovec, zdaj pa izgublja svojo primarno vlogo.”

Katarina Živec, specialistka plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije: “Prazne dojke, trdovratne maščobne blazinice na trebuščku, gubice na obrazu…to danes niso več lastnosti najboljše mame…”

Andrej Perko, psiholog: “Očetje, kje ste?… zakaj dopuščate ženam, da uničujejo vaše sinove?…”

Nekoč sem bila med nominiranci tudi sama: “Moškemu predstavlja ženska moč in oblast že od vrtca naprej. Če se postavijo zase, jih lahko obdolžijo, da širijo sovražni govor. Znašli smo se v čudni in nerazumljivi zmedi: ženske hrepenijo po močnem moškem, hkrati pa naredijo vse, da si ga podredijo.”

Milena Miklavčič

Foto: Osebni arhiv; Portal24

ByAdmin

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja