Maske, pust in govorica telesa

Ljudje že stoletja nosimo maske in se pri tem večinoma zabavamo. Praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo. V srednji Evropi so se po letu 1300 zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom, maske pa nam ob zabavi omogočajo tudi skrivanje ter izživljanje nekaterih osebnostnih vidikov, ki bi brez maske verjetno ostali še naprej skriti v nas. 

Etimološko je beseda “maska”, ki je prvotno pomenila zgolj odrsko masko, vir latinski besedi “persona”, ki pomeni posameznikove lastnosti oz. značilnosti. V slovenščini te posameznikove lastnosti označimo z besedo osebnost.

Alter ego

Se še spomnite filma Maska z Jimom Careyem v glavni vlogi? Kdor si je namreč nataknil tisto masko, je sprožil preobrazbo v svoj alter ego.

Ljudje si ves čas natikamo različne maske. Od umetnega nasmeha, dodelanega make-upa, pa vse do najnovejših očal in slušalk, za katerimi se uspešno skrijemo oz. živimo v svojem svetu.

Zakaj to počnemo?

​Zaradi zelo različnih razlogov, od želje po ugajanju, vključitvi v družbo, do načrtnega prikrivanja svojih slabosti (fizičnih ali emocionalnih) in strahu. Nekateri se brez maske ne počutijo npr. dorasli vlogi, ki jim je zaupana. Menijo, če ne nosijo obleke in se ne obnašajo na določen npr. vzvišen, aroganten in odrezav način, jih sodelaci ne bodo jemali resno.

Drugi nosijo maske zato, da se bolje vključijo v družbo. Npr. če se vse sodelavke vpadljivo ličijo in oblačijo ekstravagantno, se (če smo ženska seveda) začnemo ličiti in ekstravagantno oblačiti tudi mi. Lahko bi dejali, da če vsi okoli nas nosijo maske, jih nosimo tudi mi.

Tretji uporabljajo maske v intimnem okolju zato, da se lahko dotaknejo svojih skritih poželenj, kompleksov in zadržkov, četrti nosijo (politične) maske zato, da jih drugi lažje prepoznajo in jim pripišejo določeno vlogo ter vpliv v družbi in tako naprej.

Življenje za masko

Življenje za masko je na dolgi rok psihično lahko precej zahtevno. Prav zato velja posebej omeniti ti. sindrom prevaranta, ki je v psihologiji znan od konca 70-ih let prejšnjega stoletja. Na trenutke ali ves čas, v določenem kontekstu ali posamezni situaciji, se počutimo kot prevaranti, saj se bojimo, da svet okoli nas ne bi izvedel, da mogoče nismo tako uspešni, pametni, odločni, samozavestni … kot se kažemo navzven. Zato si raje nadenemo ustrezno masko in poiskušamo preživeti na tak način.

Če se ves čas prilagajaš, nosiš enkrat takšno masko in drugič drugačno … kdo sploh si? Kaj pa, ko včasih potrebuješ dve, tri maske naenkrat? Stalna skrb za pravo masko in pravilno obnašanje nas sčasoma začne tudi izčrpavati, psihično ubijati. Mogoče res še kdo drug obvlada enake dejavnosti kot mi, zagotovo pa nima enake osebnosti (lastne, izvirne, osebne maske!), kot je prav naša na nas. 

Dovolimo si torej živeti, se gibati in ustvarjati takšni, kot smo, brez mask. ​Ne bojmo se sebe, svojih občutij in svojega telesa. Samozavestna oseba se v svojem telesu prosto giblje in naj maska ostane zgolj kot zabava, za pustna rajanja in podobne priložnosti.

Avtentično življenje nas namreč osvobaja, ni naporno in deluje kot nekakšna igra.
​Igra našega življenja, ki se ji moramo včasih ponovno odpreti in si jo dovoliti igrati.

Edvard Kadič

ByAdmin

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja