Ko linča stroka: izobčen, a nič kriv
Vesela sem strank. In tudi pričakujem, da pridejo z namenom, da nekaj spremenijo ali nadgradijo v svojem življenju. Da prevetrijo svoj način mišljenja in razširijo svoje miselne okvirje. Se sliši preprosto ali zapleteno? Karkoli si že posameznik o tem misli, je to zgolj njegovo mišljenje. In le-to je vedno lahko tudi drugačno.
Seveda obstajajo stranke, ki so najbolj hvaležne za opravljeno delo. To so posamezniki, ki se prepustijo in zaupajo. Posamezniki, ki dovolijo, da jih vodim preko miselnih procesov za namen doseženega cilja. Bolj, ko je cilj določen, lažja in bolj jasna je lahko pot. Pa tudi, če v glavi vlada popoln kaos, se z lahkoto ob pravi nameri prebijemo do ključnih točk, ki jih kasneje preoblikujemo in prilagodimo potrebam in hotenjem posameznika.
Največji izziv
Največji izziv pa predstavljajo stranke, ki sicer pridejo po moč in določeno znanje, a se ne zmorejo prepustiti tako zlahka. In tako porabimo bistveno več časa in truda. Tako, malo večji zalogaj je na primer, ko pride k tebi psihiater. Že to, da je prišel, je velik korak zanj. Saj vendarle vsi vemo, da psihiater je pa oseba, ki vse ve, ji je vse jasno in ima v svojem življenju vse »urejeno«. Pa ima res? Zakaj smo tako strogi? Zakaj nekaterim ne dovolimo biti človeški, drugim pa spregledamo tisoč in eno »človeško napako«?
In tako z veseljem vse prilagodim potrebam in željam stranke. Prilagodiva dan, uro, kraj srečanja. Da se morda ne bi razvedelo, da si je privoščil nekaj nujno potrebnega. Nekaj, kar v prvi vrsti ohranja njegovo duševno higieno. Ampak to ni še nič. To je šele uvod v zares težaško delo. Za oba. Ker sem jaz tista, ki se bo morala bogato spotiti, da bom prebila njegovo trdno steno stoičnosti, popolnosti in superiornosti. Ker se bom pri teh poskusih morala soočiti z njegovo jezo, užaljenostjo, očitki, žalitvami, tudi poniževanji, povzdigovanjem glasu … ampak vse to sodi zraven.
Tveganje izločitve
Težko je spustiti vlogo, ki te določa. In hkrati imeti občutek in mnenje, da te brez tega ni. Kaj si in kdo si, če nisi točno to, za kar se »prodajaš«? Trenutno je v svetu stroke še vedno tabu, da si privoščiš nekaj za oporo. Še posebej, če si želiš pomoliti nos še kam drugam kot v supervizijo ali intervizijo. Takoj te označijo kot nekoga, ki se »pajdaši« z alternativo. Tvegaš izločitev iz »kolegialnih« krogov. Tvegaš posmeh. Tvegaš linč.
Pa naj bom zelo jasna. Pri vsem tem sploh ne gre za alternativo ali ne. Niti ne gre za psihiatra ali ne. Gre za vse izjemne eksperte na svojih področjih. Pa naj gre za področje medicine, politike, sodnije, gospodarstva, šolstva … Prav na vseh področjih imamo čudovite ljudi, ki jih je še vedno sram. Jih je še vedno strah. Ne mene. In ne zaradi mene. Strah obsojanja in strah veličine, ki jo čutijo v sebi in jih čedalje glasneje vabi. Človekov notranji kompas je hudič. Ko že ravno mislimo, da smo ga utišali in bomo imeli pred njim mir, se ponovno oglasi. Tokrat še glasneje.
Rezultati
Saj vedno pridemo do hotenih rezultatov. Vprašanje je samo, koliko časa bomo za to porabili in koliko se bomo ob tem »namatrali«. Zanimivo je torej delo, ko pridejo k tebi stranke in pričakujejo rezultate, hkrati pa ti ob tem nasprotujejo in te prepričujejo o svojem prav. Se branijo in zagovarjajo. Nekaj njih celo užaljeno odvihra. Ampak vsi se vrnejo. Vsi. Jim lahko dovolimo biti ljudje? Jih lahko opomnimo, da si lahko dovolijo biti ljudje? Predvsem pa naj poudarim, da nihče ni bil linčan ali izobčen. Poznam pa mnogo takih, ki se bojijo, da bi bili.
Tjaša Ravnikar
O avtorici: mag. Tjaša Ravnikar je krizna manegerka odnosov, umologinja in ustanoviteljica Umologije – medicine misli. Tjaša je predavateljica in pisateljica, med drugim tudi RTT – terapevtka, mediatorka na Okrožnem sodišču v Ljubljani in CSD – jih po Sloveniji in trenerka mediatorjev. Deluje na področju medicine misli in je pobudnica novih pristopov v duševnem zdravju in osebnostnem razvoju mladih in odraslih. Trenutno poglablja svoje znanje na doktorskem študiju iz področja naravne in integrativne medicine. Več njenih kolumn pa je na voljo TUKAJ.
Umologija: https://www.umologija.com/
Tjaša Ravnikar: https://tjasaravnikar.si/
Opomba: Stališča avtorice niso nujno tudi stališča Uredništva
