Karizma, etos, patos in logos

Osebna karizma je zavidanja vreden in prepoznan „fenomen“ že vse od stare Grčije dalje. Že Homer je npr. Nestorjeve in Odisejeve govorne sposobnosti pojmoval kot njun izjemen, po njegovem kar prirojen dar. In tako so posamezne lastnosti karizme ob takšnih ali drugačnih priložnostih pojmovali tudi drugi.   

Pravzaprav je šele Aristotel resneje posegel v to področje in dejal, da se to, kar ljudje pojmujemo kot karizma, da naučiti. 

Če pomislimo na Aleksandra Velikega, kateremu je bil Aristotel osebni učitelj in katerega karizma je bila nekaj prav posebnega, se lahko z velikim učiteljem hitro tudi strinjamo. No, v Aristotlevem času je bilo za prebivalce Aten učenje npr. retorike nekaj , kar bi danes dejali „must do“. Da politično ambicioznih posameznikov sploh ne omenjamo posebej. V bistvu je prva res odmevna in konsistentna knjiga o retoriki prav Aristotleva Retorika. Zanimivo, da so temeljna načela, ki jih je veliki filozof zapisal, postala temelj uspešnih pogajalskih tehnik, strategij prepričevanja in na koncu tudi temeljna načela v skupnem sklopu – karizmi. 

Aristotel nas npr. uči, da je retorika umetnost, kateri je mogoče pristopiti sistematično, skozi natančno določeno zaporedje.

Njegov mogoče celo najbolj slaven prispevek k razumevanju in učenju karizma pa je osvetlitev treh znamenitih dimenzij prepričevanja: etos, patos in logos. Trdil je, da so najbolj vplivne (učinkovite) poteze prepričevanja vedno usklajene skozi vse tri omenjene vidike, ki dobesedno zabetonirajo pot k uspehu.

Etos (ethos)

Etos se nanaša na osebnostne lastnosti posameznika. Aristotel je verjel, da občinstvo lahko prepriča le nekdo, ki je kredibilen. Po njegovem enostavno „dobrim ljudem raje in močneje verjamemo.“ Dejal pa je tudi, da „etos ni niti stvar niti kvaliteta, temveč interpretacija, ki je rezultat interakcije med govorcem in občinstvom.“ Etos torej vključuje stvari kot je oblika telesa, višina, gibanje, oblačenje, osebna urejenost, ugled, vokalne kvalitete, izbira besed, očesni stik, iskrenost, zaupanje, izkušnje… Gre za to, kako posameznika dojema njegovo okolje oz. občinstvo. Aristotel je bil celo prepričan, da je etos najmočnejši del prepričevanja. In resnici na ljubo je znanost njegove trditve tudi dokazala. Kot primer naj omenim študijo, ki sta jo l.1951 izvedla Hovland in Weiss in kjer sta študentom predala sporočilo. To je bilo sicer v vseh drugih pogledih popolnoma identično, a se je razlikovalo glede na kredibilnost vira. Rezultat je nedvoumno pokazal, da je visoko kredibilni vir povzročil številne spremembe mnenj študentov, medtem ko jih nekredibilni vir ni.

Patos (pathos)

Patos je v bistvu psihološko stanje občinstva. Ne glede ali gre za občinstvo v gledališču, avditoriju ipd. ali pa zgolj za druge udeležence slavnostnega sprejema, psihološko stanje poslušalca lahko odločilno vpliva na izzid kakršnihkoli poizkusov prepričevanja. Aristotel je celo dejal, da „ naša presoja v trenutkih, ko smo zadovoljni in prijateljsko razpoloženi do vira sporočila, ni enaka kot takrat, ko trpimo ali smo sovražno nastrojeni.“ Kadar razmišljamo o patosu, moramo upoštevati tako posameznikovo trenutno stanje duha, kot tudi njegovo želeno stanje. Ko ugotovite razliko med omenjenimi stanji, lahko to razumevanje razlike uporabite sebi v prid. S tem, ko sogovornikom pomagate, da uvidijo poti iz obstoječega v želeno stanje, jih lahko seveda prepričate v karkoli želite.

Logos

Logos je vsebina sporočila oz. notranja logika, ki zagotavlja verodostojnost (dokaz) našega sporočila. Aristotel je seveda verjel, da smo ljudje predvsem razumska bitja, ki sprejemajo odločitve na podlagi smiselnosti. Ta dimenzija torej omogoča občinstvu, da naše sporočilo dojema kot prepričljivo.

… in še kaj
Karizma vsebuje tako etos tj. posameznika (govorca, politika, managerja), pathos tj. občinstvo (sodelavce, avditorij, gledalce) ter seveda sam logos tj. notranjo vrednost in logiko sporočila. Brez usklajenosti omenjenih dimenzij, ni karizme. Vendar pa obstaja še kar nekaj drugih vidikov, ki morajo biti ustrezno zapolnjeni, da pri nekom ljudje prepoznamo karizmo. …  Več TUKAJ

Edvard Kadič

ByAdmin

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja