Rad berem in veliko berem, rad imam različne žanre in različne avtorje. Posebej me namreč navdušuje moč, ki jo ima dobra zgodba in naravnost očaran sem nad nekaterimi avtorji, kako čudovito znajo to moč uporabiti zato, da predstavijo svoja stališča, nas prepričajo ali zgolj popeljejo v nek svet, kjer se počutijo doma.
Ob tem pa ves čas tudi oprezam in se poiskušam kaj naučiti. Posebej me zanima, kaj je tisto, kar zgodbo naredi res mogočno. Na področju mojega dela tj. dela z ljudmi v marketingu, profaji, javnem nastopanju itd. so ta znanja še posebej dobrodošla. Pripovedovanje zgodb ima v človeški zgodovini prav posebno vlogo. Človeka lahko s pomočjo pripovedovanja zgodb uspavamo, se z njim zbližamo, ga ali jo zabavamo, nanj vplivamo, ljudi združimo ali razdelimo, prepričamo, odvrnemo itd. Odvisno od namena tistega, ki zgodbo pripoveduje.
Kaj je torej vaša zgodba? Kaj je njeno bistvo? Kaj želite povedati oz. sporočiti ljudem?
V šoli so nas učili, da mora dobra zgodba imeti uvod, jedro in zaključek. Da mora imeti nekakšen uvodni del, ki razloži kontekst, heroja, izziv ter razplet. V večini primerov je to lažje reči, kot storiti. Zato se v nadaljevanju sprehodimo skozi nekaj ključnih elementov, s pomočjo katerih verjetno ne boste takoj postali “super truper mojster” zgodb, je pa dober začetek in nekakšna struktura, ki jo je mogoče kasneje nadgrajevati.
- Kdo je vaša publika?
- Kdo vas posluša?
- Komu govorite?
- So to otroci, mladi, sodelavka, starejši, splošna javnost …?
- Kaj je sporočilo (lekcija, nauk)?
- Kaj želite, da si ljudje zapomnijo?
- Kaj naj jim ostane potem, ko se boste razšli?
- Kaj je mejnik, prelomnica, posebej pomemben element vaše zgodbe?
- Način, kako so vas sprejeli v službo?
- Projekt, na katerem delate že dve leti in vse kaže, da ne bo nikoli končan?
- Prepir, ko ste prepričevali sestro o nečem, kar je bilo v njenem interesu in vas ni želela poslušati?
- Nekdo, ki ga npr. poznate in je naredil nekaj res velikega, pomembnega, zanimivega …
- Zgodbo skrbno izberite!
- Izberite takšno zgodbo, ki najbolje ustreza publiki, trenutku, vam in jo primerno prilagodite.
- Če morate npr. navdihniti svoje sodelavke in sodelavce v službi, potem jim opišite svoje izkušnje iz kakšne druge službe, kjer ste se soočali s podobnimi izzivi in kako ste jih takrat presegli.
- Če poskušate predstaviti novo idejo ali izdelek, ki se vam zdi tvegan ali »preveč inovativen«, poiščite zgodbo, kjer vaša ideja ali izdelek rešuje probleme. Lahko gre za vaše izkušnje, lahko pa za koga drugega, ni pomembno. Pomembno je, da primerno predstavite prednosti in rešitve.
- Če prosite za napredovanje, ne govorite da si »to zaslužite, ker ste trdo delali«. Naj to vaš šef to doživi tako, mu poveste zgodbo. Poudarite določeno situacijo ali projekt, pri katerem so bila vaša dejanja odločilna in kako bo nadaljnja spodbuda še dodatna motivacijo ter korist za podjetje v prihodnje.
- Dolžina je pomembna!
- Dolžino zgodbe prilagodite glede na občinstvo, medij (pisni, govorjeni) in svoj cilj. Kratka zgodba je običajno boljša.
- V zadnjem času vedno več raziskovalcev ugotavlja, da se naša sposobnost vzdrževanja pozornosti krajša. Če boste s svojo zgodbo predolgi, vas bodo ljudje prenehali poslušati ali nehali brati.
- Podrobnosti štejejo
- Slog podajanja, izbira besed (niso vse bsede med seboj neake ob povdarkih), znanje in globina občinstva, učinek presenečenja ali postopnega razkrivanja, kontekst, v katerem podajate predstavitev, govorica vašega telesa itd.
- Napišite svojo zgodbo in jo vnaprej preizkusite. Vekuka večina velikih govorcev je svoje govore vadila vnaprej, preden je z njimi stopila pred javnost.
Predvsem pa se ne slepite. Podajanje zgodb je umetnost, ki zahteva veliko učenja in še več vaje. Zgoraj navedene alineje so zgolj pomoč, začetek poti. Tako kot drugje tudi tukaj velja, da vaja dela mojstra. Začnite vaditi.
