Jutro z Johnom Grishamom: Ustvarjanje kriminalk iz slovenske vsakdanjosti

Jutra so mi že od nekdaj zelo pri srcu. Težko čakam, da se bo toliko ogrelo, da se bom lahko že malo pred šesto usedla na teraso, pila kavo in brskala za novicami po internetu.

Včasih si pregrešno želim, da bi mi delal družbo John Grisham, slavni, meni zelo ljub pisec trilerjev. Če bi se to zgodilo, bi lahko iz dogodkov, ki jih rojeva slovenska realnost, skupaj napletla toliko krimičev, da bi z njimi napolnila Konzorcij, pa še bi jih ostalo!

A si predstavljate, kakšna uspešnica bi to bila, če bi ovekovečila samo ljubezen med premierjem in njegovo ljubico? “50 odtenkov sive” bi se skrila pred njo! Ko bi John dobil v roke dokumente, ki jih menda v svoji pisarni že lep čas neovirano pregleduje generalna sekretarka Svobode, bi se od veselja napil! Snovi za deset Watergejtov!

Hipotetično

Oni dan me je John Grisham poklical in me vprašal: “Ravno pišem scenarij za film o prodaji razpadajoče stavbe na Litijski. Nekaj mi ni jasno: zakaj je kupec privolil v nerazumno visoko ceno? Zakaj kupca ne pregleduje policija?” Ko mu po kmečko razložim, ker drugače ne znam, se z druge strani zasliši gromki smeh. “To, kar se dogaja pri vas, je tema za ZF ali za režiserje, ki snemajo filme o katastrofah. Roland Emmerich, ki je poslal Godzillo razbijat po New Yorku, bi bil pravšnja oseba za vas, Slovence!”

V kruti slovenski realnosti

Nenehno se sprašujem, zakaj je nekaj tako in zakaj ni drugače. Kdo se skriva za temi  zakaji, ki nas pehajo proti Kubi in Venezueli? S kakšnim namenom se ključni slovenski mediji tako enoglasno navdušujejo nad vsem, kar vodi v maloro? Nekdo je omenil, da strici tlakujejo pot v rdeča nebesa že za svoje vnuke. Se res samo zato tako krčevito oprijemajo korita?

“Zasledil sem, da v banki, kjer ima vaš Janez najeti kredit, menjajo direktorja,” ni bilo Johnu Grishamu čisto nič jasno.

Za božjo voljo, temu pa res ni čisto nič jasno!

“Veš, to je tipično slovensko! Avtor članka med vrsticami namiguje, da lahko Janez, četudi ni v vladi, menja direktorje z levo roko. In raja, ki že lep čas nič ne razmišlja, nasede!”

Stavit grem, da Grisham ne bi mogel razvozlati tudi čisto preproste uganke, povezane s ceno električne energije.

“Da jo razumeš, še pet doktoratov ne zadošča!” bi zinil v šoku.

Vreme

Zadnjega leta in pol je na udaru tudi vreme. Zakaj bi poročali o več deset tisoč glavi množici na protestu upokojencev, ko pa lahko kramljamo o vremenu? Če je zunaj vroče, je ob takšnih dogodkih to prva novica, če je mrzlo, prav tako. Dogaja se celo, da o vremenu razglabljamo temeljiteje kot o gradnji kanalizacije čez ljubljanska vodna zajetja.

Ne rečem, da bi sredi julija zapadlo pol metra snega, takrat bi se o vremenu splačalo reči kakšne besede, dokler pa se to ne zgodi, je pa nenehen blabla o vremenu mičkeno sumljiv. Še huje: spominja na teorijo zarote!

Nihče ne razume

Z W.G. sva se spoznali preko knjig Ogenj, rit in kače niso za igrače. Resda ji ni bilo jasno, da se takšnega, več kot štirideset let trajajočega dela nekdo loti prostovoljno, ne da bi bil zato plačan, a pustimo to. Včasih si ne piševa le o zgodbah, ki jih ob pomoči Chat GBT zelo rada prebira, pripovedujem ji tudi politične, aktualne zgodbe. Zelo dobro se spominja dogodkov v Srebrenici in tudi zato ne razume, zakaj so povojni poboji pri nas še zmeraj rak rana družbe, v kateri živimo. Na začetku je bila prepričana, da nakladam, ko sem ji rekla, da naši zakoni za ene veljajo, za druge pa ne. Ne razume “samo da ni Janša sindroma”. S pomočjo Chat GBT je prevedla več člankov, preden je dojela, da smo Slovenci po norostih, ob katerih plešemo, ravno za v Guinnessovo knjigo.

A John Grisham bi bil nekako zadovoljen.

Globaliziramo se tudi na področju kriminala. To, da se Ljubljana, sodeč po rezultatih vsebnosti kokaina, ekstazija in metamfetamina v odpadnih vodah, uvršča v sam EU vrh, že dolgo vemo. Leta 2022 je policija pri nas obravnavala devet umorov, tri uboje, devet poskusov umorov in 19 poskusov ubojev, kar je skupaj devet več kot v letu 2021. Najbolj nevarnih mest na svetu še nismo dohiteli, smo pa na dobri poti.

Ciudad Juarez je mesto z okoli 1,5 milijona prebivalcev. Nekoč je bilo prizorišče številnih zabav in polno nočnih klubov, a je turizem povsem zamrl zaradi visoke stopnje kriminala.

Nekateri pravijo, da je to najnevarnejše mesto za ženske v Mehiki zaradi številnih nepojasnjenih umorov, povezanih z mafijskimi karteli. V Rusiji v povprečju ubijejo 10,2 osebe na 100.000 prebivalcev. V Estoniji z 1,3 milijona prebivalcev so leta 2010 umorili 70 ljudi. V Albaniji z 2,8 milijona prebivalcev so istega leta umorili 127 ljudi.

Svetovno čudo

Ko dobro premislim, kaj vse počnemo, medtem ko si žagamo vejo, na kateri sedimo, je to, da večina državljanov sploh ne ve, koliko nam država letno vzame za zdravstvo, še najmanjši problem. Tudi plesalci, ki se zavzemajo za višje davke in nižje plače, v bistvu niso omembe vredni. Tisti, ki se pri nas in tudi izven naših meja zavzemajo zato, da bi bila spola enaka in ne samo enakopravna, so postali že dolgočasni.

Svetovno čudo smo po tem, da imamo ogromno talentov, a ljudstvo vedno znova izvoli ”nove obraze”, ki imajo pameti, razsodnosti in znanja o vodenju države manj kot moj levi čevelj.

Milena Miklavčič

Portal24; Foto: Osebni arhiv

ByAdmin

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja