Helikopterska tehnika za obvladovanje težkih pogovorov

Vsakdo se je že srečal z zahtevnimi pogovori, bodisi kot vodja, ki rešuje konflikte v ekipi, kot starš, ki razume otrokove spore, ali kot prodajalec, ki obravnava pritožbe strank. Pogosto ti pogovori dosežejo točko zmede zaradi nejasnih dejstev in nasprotujočih si izjav, zaradi česar človek ne ve, kako naprej. “Helikopterska tehnika” je učinkovita strategija za obvladovanje teh situacij.

Gre za prispodobo za različne pristope, ki jih lahko uporabimo v težkih pogovorih, da bi našli jasnost in usmeritev. Poudarja sposobnost biti okreten in vsestranski, podobno kot helikopter. Ta tehnika omogoča hitre spremembe smeri, razširitev področja za vključitev več podrobnosti, pridobitev višje perspektive za pregled, tesno osredotočenje na določene vidike ali ponovni pregled prejšnjih točk. Spodbuja prilagodljiv pristop z uporabo različnih taktik za zbiranje informacij ali spodbujanje odprtosti.

Ko se napredek v pogovoru ustavi, čustva postanejo močna ali celo prevladajo, je analogija s helikopterjem miselni sprožilec za ponovno osredotočenje in usmeritev. V praksi jo lahko uporabimo v prenesenem smislu kot:

  1. Agilnost letenja: Tako kot je helikopter sposoben natančno krmariti brez vzletno-pristajalne steze, moramo biti tudi v pogovoru pripravljeni na nepričakovane preobrate. Če obtičite, pomislite na helikopterjevo okretnost. To vas opomni, da se umaknete, ponovno ocenite situacijo s širše perspektive in načrtujete naslednji korak z zavedanjem situacije.
  2. Točno, a občutljivo krmiljenje: Pilotiranje helikopterja zahteva osredotočeno in subtilno upravljanje. Ta prispodoba odraža potrebo po premišljenem in natančnem vključevanju v težavne pogovore. Zagotovite mirno, nevtralno okolje s čim manj motečimi dejavniki. Bodite pozorni na govorico telesa, ohranite zanimivo držo in vzpostavite očesni stik. Pogovor mora potekati tekoče, tako kot so tekoči gibi helikopterja.
  3. Visoko letenje: Z višjega položaja lahko širše ocenimo situacijo, upoštevamo vsebino, čustva, kontekst in neverbalne znake. Ta širša perspektiva pomaga pri razumevanju širših dejavnikov, ki so v igri. Postavljajte vprašanja, da celovito opišete problem, podobno kot se pilot helikopterja seznanja s terenom.
  4. Nizko letenje: Ta pristop vključuje natančno preučevanje določenih vidikov pogovora. Ko določene točke izstopajo, se poglobite vanje. Poizvedujte z raziskovalnimi vprašanji, kot sta “Kaj s tem misliš?” ali “Zakaj je ta točka poudarjena?”. Nizko letenje s helikopterjem omogoča pogled od blizu, prav tako kot ta tehnika omogoča podroben pregled določenih vprašanj v pogovoru.
  5. Lebdenje: Helikopterji lahko v zraku ostanejo skoraj negibni, kar se odraža v tehniki lebdenja med pogovori. Ta vključuje ustavljanje in molčanje, kar omogoča čas za poglobljeno opazovanje in analizo. Z lebdenjem lahko zberemo dejstva in bolje razumemo situacijo ter s strateško tišino spodbudimo druge, da se izrazijo bolj odkrito.
  6. Letenje vzvratno: V razpravah je včasih treba ponovno obravnavati prejšnje točke. To lahko vključuje prošnjo, naj nekdo ponovi svojo izjavo, ali obravnavo neverbalnih namigov, kot je na primer zavijanje z očmi, ki pogosto kaže na prezir. Ta tehnika je podobna letenju s helikopterjem nazaj, saj omogoča prožnost za ponovno preučitev prejšnjih tem ali reakcij.
  7. Pristanek helikopterja: V hrupnem ali motečem okolju, kot je na primer zasedena kabina helikopterja, je morda koristno poiskati mirnejše okolje. To vključuje metaforično pristajanje helikopterja in iskanje ugodnejšega okolja za pogovor, podobno kot iskanje zavetja pred slabim vremenom med letenjem.
  8. Prekinitev: Kot pilot pogovora lahko prekinemo ali celo zapustimo pogovor, zlasti če se čustva stopnjujejo ali zbranost upada. Odmor, morda za kavo, je lahko koristen. To je podobno, kot če bi se odločili odleteti s helikopterjem in pogovor preložili na primernejši čas.
  9. Omejitev čustvene prtljage: V težkih pogovorih je ključnega pomena, da prepoznamo čustveno prtljago, ki jo nosi vsaka stran, podobno kot tovor v helikopterju. Razumevanje obsega in zgodovine morebitnih obstoječih težav lahko pomaga pri odpravljanju vzroka težave in razbremenitvi nepotrebne čustvene teže, kar olajša lažji pogovor.
  10. Določanje smeri: Po pogovoru je treba načrtovati naslednje korake, pri čemer je treba upoštevati, o čem se je razpravljalo in kakšni ukrepi so potrebni. To lahko vključuje izvedbo dodatnih intervjujev ali zbiranje dodatnih dejstev. Tako kot načrtovanje poleta s helikopterjem je tudi organiziranje prihodnjih ukrepov bistveno za uspešne rezultate.

Vir foto: Pexels Biznis24

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja