Govorica telesa in protokol
Oblačenje in obnašanje kot vidika govorice telesa vplivata na socialne vidike bivanja, skozi refleksijo pozameznika posredno tudi na njegovo razumevanje položaja v družbi. Neverbalna komunikacija je namreč način, kako izražamo svojo osebnost, občutja in razpoloženje.
Beseda protokol izhaja iz grščine in sicer iz besede protokollon (protos– prvi in kollon– lepiti). Označevala je kos papirja (lahko tudi trak), ki se je nalepil na dokument zato, da ga je zaščitil. Sčasoma tudi kot dokaz, da gre za originalen, verodostojen dokument.
Na nek način res lahko rečemo, da je protokol nekakšno lepilo, ki povezuje uradno življenje v družbi. Protokol namreč zagotavlja, da se odnosi med ljudmi, državami ali organizacijami odvijajo učinkovito in brez sporov.
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je definiran kot »uradna in družabna pravila za medsebojne stike uradnih predstavnikov držav« (SSKJ, 1999).
Protokol je torej nek postopek, katerega cilj je, da se vsi udeleženci dogodka obnašajo svojemu položaju primerno. Namen je, da se vsakemu zagotovi mesto, ki mu pripada glede na njegov položaj v družbi.
Vendar pa je potrebno razlikovati med pravili protokola in lepim vedenjem oz. primerno vzgojo. Ljudje namreč obnašanje spremljamo ves čas in na podlagi opazovanja delamo tudi zaključke.
Ekscesen dogodek sproži opredeljevanje, komentarje, ocene in nenazadnje tudi sodbe o osebi ali osebah, ki so vpletene v tak ekscesni dogodek.
Urška Klakočar Zupančič, predsednica DZ in protokol
Urška Klakočar Zupančič s svojim obnašanjem nekoliko odstopa od običajnih okvirjev funkcije, ki jo zaseda.
Je predsednica Državnega zbora Republike Slovenije in po statusu je to druga najvišja funkcija v državi. Nad njo je samo še Predsednik države RS. Glede na funkcijo obstajajo tudi pravila obnašanja, ki jih pogosto imenujemo kar protokol.
Očitno uživa v nekoliko ekscesnih dogodkih, zbujanju pozornosti in nasploh pompu, ki se sproža okoli nje potem, ko nekaj “zakuha”. Kako si sicer drugače … več TUKAJ
