Evtanazija in potreba po trdnejšem mostu med generacijama

Zadnje čase so starejši v naših mislih pogosteje, kot so bili kdaj koli poprej. Obnje se spotikamo zaradi ”Ruparjevih protestov”, brezbrižneži jih grozijo z evtanazijo, politikom se cedijo sline po njihovih nepremičninah, radovedneži pa so se ponovno začeli vtikati v spolno življenje po sedemdesetem letu. Življenje v domovih za starejše pa tako in tako raje porivamo pod preprogo, saj se zavedamo, da je zaradi kroničnega pomanjkanja kadra stanje v njih marsikje na robu zloma.

Osamljenost starejših

Sem in tja pa različne portale in tudi papirnate medije preplavijo članki o osamljenosti, ki tarejo starejše. Zgražamo se, ker mnoge od njih zavržejo celo lastni otroci. V zadnjih 40 letih, kar poslušam zgodbe, se s starejšimi pogosto srečujem. Zaradi tega, kar slišim, kdaj ne morem spati. Koliko krutega so doživeli! Prizaneseno ni bilo zlasti onim, ki so se priženili v družine, v katerih je vladalo nasilje, skopost, občutek lastne večvrednosti. O tem, kako so morali desetletja živeti celo s ”klasičnimi” sociopati, bi vam lahko pripovedovala ure in ure.

Kadar se nam smilijo starejši, in ko hkrati šimfamo čez ta mlade, pozabljamo, da ima vsak “zakaj” tudi svoj “zato”. Poznam ogromno družin, kjer je bilo na videz vse, kot bi moralo biti. A otroci so prej, kot je bilo mogoče, pobegnili od doma. Žal jih je okolje, ki ni vedelo, kaj se je doma dogajalo, zaradi tega obsojalo in gledalo postrani. Razlogov za razhajanja med starimi in mladimi je ogromno. V prvi knjigi ”Ogenj, rit in kače niso za igrače”, sem namenila obširno poglavje tudi odnosom med taščami in snahami. Koliko gorja so starejše povzročile mlajšim! Njihova zloba je bila včasih brezmejna.

Skrhani odnosi med generacijama

Zadnje čase opažam, da se odnosi med generacijama krhajo tudi zaradi očitkov. Starejši pogrevajo stvari, ki so jih predtem ”ta mladim” že tisočkrat servirali. Veliko je tudi izsiljevanja. Koliko je mladih, ki raje nimajo nič, kot da bi privolili v takšno igro? Nekateri starši ne znajo pokazati otroku svoje ljubezni. Do njega so preveč zahtevni, surovi, pri tem uporabljajo tudi neprimerne izraze. Korenček in palico. Odnose gradijo na izsiljevanju. Zgodi se tudi, da se na enega od potomcev preveč navežejo, druge pa zaradi tega
zanemarjajo.

Eden od krivcev za osamljenost na stara leta je, žal, tudi pretirana razvajenost. Otroka ”kupujejo” z različnimi dobrinami. Ta se potem počuti kot v trgovini. Ko želeno dobi, pač gre in se ne ozira več nazaj. Drži, da so za kakšne nesporazume krivi tudi geni. Zaradi ne-pogovarjanja in molka znotraj naših družin, ko se določene ”travme” prenašajo iz roda v rod, med starši in otroki ni niti nekega osnovnega stika, ki bi moral biti.

Spominjam se Pavlinih besed. Takole je dejala:”Ko je prišla k hiši snaha, sem vedela, da ima izkušenj komaj za dobrih dvajset let. Jaz sem jih imela za trikrat toliko. Kadar koli se je med nama zaiskrilo, sem si rekla, ej, Pavla, starejša in modrejša si, ukrepaj tako, kot se za tvoja leta in tvojo modrost spodobi!”

Življenje starejših je treba poznati

Trdim, da je tudi življenje starejših treba zelo dobro poznati. In to prej, preden začnemo na počez obsojati njihove potomce. Ker v tem primeru ni dileme, kaj je bilo prej: kura ali jajce! A v življenju pridejo trenutki, ko moramo na drobne razprtije pozabiti in stopiti skupaj! Stari in mladi! Ker vrag počasi jemlje šalo!

Kar se upokojenci zbirajo na protestih v Ljubljani, se sprašujem, zakaj ni zraven tudi mladih, da bi jih pri njihovih zahtevah po spodobni starosti podprli? Je mladim vseeno, kako starši živijo (životarijo)? Se motim ali imam prav: če bi bile vezi med generacijama močnejše, potem bi mladi ne pustili svojih staršev in starih staršev na cedilu! In obratno! Znova bo treba vzpostaviti generacijski most! Trden, kot kamen kost!

Evtanazija in golobovanje – ”isto sranje, drugo pakovanje!”

MM, tista, ki posluša in piše.

Več o avtorici: TUKAJ

ByAdmin

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja