Boštjan M. Turk: Globalizma in politike, kakršno je zastopal Bruselj skupaj s Frančiškom, je nepovratno konec
Desetega maja 1923 je Vatikan izdal dekret, ki je obsodil in prepovedal knjižico z naslovom Marijina prikazovanja v La Salette. Gre za vsebino Marijinih prikazovanj, ki so vsebovala apokaliptične trditve, med drugim tudi, da bo Rim izgubil vero in postal sedež Antikrista. V zvezi s tem je Jacques Maritain, eden največjih krščanskih filozofov, nekoč stal pred Benediktom XV. Bil je pri njem na avdienci. Papež je Maritainu, ki je pripravljal obširen dosje o prikazovanjih v La Salette, zastavil naslednje vprašanje: “Vi torej verjamete, da je Božja Mati res govorila tako?” Maritain je vedel, da Marija ne more lagati. A je bil za hip v dilemi: nekomu se bo namreč treba zameriti, Devici Mariji ali papežu. Tertium non datur. In odločil se je, da se bo raje kot Božji Materi zameril papežu.
Pričujoči zapis je navdihnila prav ta Maritainova odločitev. Znano je, da je za celovito presojo zgodovinskih dogodkov treba počakati nekaj desetletij, da se slika izkristalizira. Enako velja za umetniška dela, od slik do romanov. So pa izjeme, ki potrjujejo pravilo. Ena takšnih je pravkar umrli papež Frančišek in njegova zapuščina. Njegov pontifikat bo prvi, na katerega oceno ne bo treba čakati dolgo časa. Je namreč že na dosegu roke. Mi se mu bomo morali posmrtno zameriti, če želimo opozoriti na to, kaj se ne sme početi, če hoče Vatikan ostati zvest svojemu ustanovitelju.
Te misli veljajo tudi pravkar izvoljenemu Leonu XIV. Izvolil ga je kardinalski zbor, ki ga je večinoma oblikoval papež, kateremu posvečamo pričujoče vrstice.
Jetnik časa
V zgodovini namreč še ni bilo papeža, ki bi bil tako jetnik časa, v katerem je živel, kot je to primer za tistega jezuita, ki si je ob tiari nadel frančiškansko ime, Frančišek, kar naj bi simboliziralo ponižnost in bližino ubogim. A za mnoge to ni bil znak skromnosti, temveč politične agende. Njegov pontifikat je zaznamovalo obdobje med letoma 2015 in 2025 – desetletje, v katerem je Zahod doživljal vrednostno in demografsko krizo brez primere. Njegovo smrt obžalujemo, a te vrstice moramo napisati, saj to dolgujemo ljudem, ki so v pogledu na pokojnega papeža veliko bolj, kot bi si želeli, žrtve velike propagande, ki je je bil deležen. Zakaj, popisujemo v pričujočih vrsticah.
V njegovem obdobju smo bili namreč priča eni največjih ideoloških ofenziv sodobnega časa – pojav, ki ga pogosto imenujemo kar globalistična revolucija ali prebujenstvo. In to ni kar nekakšna mehka kulturna sprememba, temveč skoraj religiozna ideologija, ki jo lahko v bibličnem jeziku poimenujemo s prispodobo štirih jezdecev apokalipse:
1. Primat manjšine nad večino – agresivna vsilitev identitetnih agend, kjer so večinski prebivalci pogosto prikazani kot zatiralci manjšin (LGBT+).
2. Primat prišlekov nad staroselci – migracijska politika brez varoval in brez demokratičnega soglasja s strani večinskega prebivalstva.
3. Primat fluidnosti nad naravnim redom – zanikanje bioloških dejstev, napadi na družinske vrednote, spolna zmeda kot nova norma. Danes sem ženska, jutri moški, pojutrišnjem nič od tega.
4. Primat človeka nad naravo – ekološki neoludizem, ki preti s tem, da bodo posledice ukrepov zoper globalno segrevanje hujše kot posledice segrevanja samega (ki sploh niso samo negativne).
Razmah ideologije
Ta ideologija se je na evropskih tleh razmahnila zlasti po letu 2015, v času migrantske krize, ki jo je s svojo politiko aktivno pospeševala Angela Merkel. Evropa je začela izgubljati kulturno, demografsko in duhovno identiteto. A čas med letoma 2015 in 2025 (obdobje se konča s ponovno izvolitvijo Donalda Trumpa) je prav čas pontifikata papeža Frančiška. Ta je štirim jezdecem apokalipse omogočal vstopanje v prostor zahodne civilizacije, še več: spodbujal ga je. Da ga pri tem ni opolnomočil niti Evangelij, še manj tradicija Cerkve, je razumljivo samo po sebi.
Njegova moč, njegovi Samsonovi lasje so bili drugod: v medijih, ki so jih v tisti periodi docela obvladovale sile, ki so generirale globalizem. To pa so bili koristni idioti neolevice na eni in zaledja špekulativnega kapitala na drugi strani. Frančiška so promovirali tisti, ki so uničevali staro Evropo, predvsem pa njen substrat, krščanstvo… več na Požareport.
Portal24; Foto: zajem zaslona/Info360 Ura resnice YT
