Bolj, ko ste debeli, bolj neumne možgane imate
Udeležila sem se predavanja tujega strokovnjaka. Domačih žal ne spremljam veliko. O. K., bom iskrena. Domačih sploh ne spremljam, ker na področjih psiholoških znanosti in nevroznanosti nimajo česa ponuditi. Torej, tuj strokovnjak, ki je za moj okus ravno prav napreden in provokativen. Pa verjetno tudi bistveno manj znan kot imena, ki se trenutno pri nas trendovsko pojavljajo.
Ne bom rekla, da me je kaj hudo presenetilo, nisem pa niti ostala ravnodušna. Takšne stvari me zanimajo predvsem zato, ker njihovi enormni proračuni omogočajo tako fascinantne raziskave, da smo mi proti temu Butale. Pa da ne bi zdaj kdo rekel, da sem kar po vrsti vse, kar je domače, žalila in razvrednotila. Prav nasprotno.
No, ne bom krožila kot mačka okoli vrele kaše. Pojdimo kar naravnost k temu izjemnemu stavku, ki ga je – tako mimogrede – navrgel. »Bolj, ko so ljudje debeli, bolj neumne možgane imajo.« Najprej sem si malo podprla čeljust in se morala pošteno prisiliti, da sem lahko sledila temi predavanja. Temu stavku namreč ni sledila nobena razlaga ali primerjava. Mene pa nekako ni pustil pri miru. Kot pri vsem sem zadevi morala pri sebi priti do dna. Namreč, če bi bil ta stavek izrečen brez preverjene in tehtne, znanstveno dokazane podlage, bi bil zgolj žaljivka brez primere. Ker rada razmišljam in napletam, sem se odločila, da sama razmislim, ali je res morda kaj na teh izrečenih besedah. Glede na to, da pa je tudi že čas za novo kolumno, vas kar vabim in razmislimo skupaj.
Moj miselni tok glede omenjenega gre nekako takole. Tisti, ki delamo s psiho ljudi, vemo, da se začno rediti, kadar niso v ravnovesju. Kadar se ne počutijo dobro. Kadar so nezadovoljni in jim nekaj manjka. Tako, pavšalno povedano. Torej njihove misli niso urejene. Njihov um ne deluje optimalno. Torej je debelost posledica neuravnovešenega uma. Ko pa je debelost že tukaj, se zaradi nje počutimo še slabše. Torej ne le, da je debelost posledica, hkrati postane še dodaten razlog, ki v naš um vnaša nove stiske, strahove, neprijetnosti, dvome in občutke manjvrednosti. Idealna povratna zanka, ki naši temeljni potrebi – zdravje in pozitivno samopodobo – scefra do konca.
To je en vidik, ki se mi porodi ob tem pogumnem stavku. Vidik, ki ponuja izvornost trditve. Drugi pa je vezan na posledičnost. Ko je telo že obdano z bogatimi oblogami, zdravje in samopodoba pa načeta, se spremeni tudi naš način bivanja. Manj imamo želje po gibanju, bolj smo statični. Pri načrtovanju druženja (če sploh se družimo) sta velikokrat najbolj pomembni »papica in pupica«. Tudi čas za družino se začne naenkrat vrteti okoli nezdravih obrokov. Izleti okoli zabavne in hitre prehrane. Utiša se občutek, ki je nekoč vlekel ven. Tisti, ki je obetal takšno vznemirjenje, da nismo mogli jesti, tudi, če bi hoteli. S papico in pupico pa se seveda najbolj ujemajo zasloni. Ekrani. Televizija, računalnik, pametni telefon … vse, kar vaše možgane po eni strani dela pasivne in po drugi hiperaktivne in odvisne.
Možgani, polni neumnih vsebin in neprimerne hrane (ki redi in debeli), pa so neumni. In zaradi neravnovesja ter motenega delovanja izražajo čedalje večjo željo po tovrstni hrani. Tako sem prišla do zaključka enačbe, ki jo je kolega izustil. In verjamem, da sem ujela tok njegovih misli. Ko so misli zdrave in ko je uravnovešen um, je zdravo in uravnovešeno tudi naše telo. Uravnovešeno telo pa se seveda prepozna že na pogled. Ali povedano še malce drugače: kamor pošljemo svoje misli, tja pošljemo svoje telo!
Tjaša Ravnikar
O avtorici: mag. Tjaša Ravnikar je krizna managerka odnosov, umologinja in ustanoviteljica Umologije – medicine misli. Tjaša je predavateljica in pisateljica, med drugim tudi RTT – terapevtka, mediatorka na Okrožnem sodišču v Ljubljani in CSD – jih po Sloveniji in trenerka mediatorjev. Deluje na področju medicine misli in je pobudnica novih pristopov v duševnem zdravju in osebnostnem razvoju mladih in odraslih. Trenutno poglablja svoje znanje na doktorskem študiju iz področja naravne in integrativne medicine. Več njenih kolumn je na voljo TUKAJ. – Umologija: https://www.umologija.com/ – Tjaša Ravnikar: https://tjasaravnikar.si/
