Biti del elite, imeti družbeno prepoznavnost in ugled
Fran:elíta (smetana) -e ž, posamezniki, ki izstopajo po družbenem položaju, pomembnosti, kot skupina, skupnost
Odraščala sem v državi, za katero so uradno trdili, da smo bili v njej vsi enaki in vsi enakopravni. Kar pa je bila velika laž. Lastniki rdeče knjižice so imeli sto in en privilegij! Imeli so celo svojega zdravnika, svoje trgovine, zastonj so si lahko privoščili dopust v toplicah. Spisek privilegijev je bil še veliko daljši.
Potem smo se osamosvojili in že zelo kmalu se je izkazalo, da je imela povojna elita precej potomcev. Leta 91 so strnili vrste, in si tudi oni počasi, a vztrajno tlakovali pot na elitne pozicije. Nekateri pravijo, da jim je to odlično uspelo, drugi pa trdijo, da omrežja, ki se imajo za elito, v slovenskem prostoru v moralnem smislu niso vredna piškavega oreha.
Leta 2005 je Ali Žerdin napisal: “Osebe v omrežju so povezane prek direktorskih in nadzornih funkcij. Mera, ki detektira prestiž, prejeto zaupanje oseb, kaže, da je med direktorji z visoko mero prestiža nadpovprečno veliko članov Foruma 21 (koordinira ga nekdanji predsednik Kučan). Rezultati analize kažejo, da ima logika rekrutacije v slovensko ekonomsko elito globoke politične korenine.”
Šok
Sredini Odmevi in sredina 24ur sta bila šokantna za vsakega gledalca, ki mu je v tej politični kloaki uspelo ohraniti še vsaj ščepec zdrave pameti. Ne bom ponavljala grozot, ki jih je trosil premier, ko je govoril o čiščenju. Povem le, da sem med poslušanjem končno razumela, zakaj so 4. avgusta 1944 prišli po Ano Frank, in jo odpeljali v koncentracijsko taborišče. Mislim si pa, da pa medijska elita ni bila najbolj zadovoljna, ko jih je premier javno spomnil, kako so se dogovorili, da bodo RTV hišo očistili janšizma …
Kako bi se lahko nek Francelj izpod Klanca znašel med elito?
Rečeno malo za šalo, malo zares: če bi se dobro poročil, potem bi se to lahko zgodilo čez noč. Uspe mu, če se razume na denarne tokove, če zna sklepati prava poznanstva, če ve, kako pomembne so informacije … V nasprotnem primeru je pot med “smetano” dolgotrajen proces, ki zahteva predanost in trdo delo, pa še ni rečeno, da se na koncu poti Francelj ne bo obrisal pod nosom.
Tudi izobraževanje je ena od pomembnejših poti do osebnega in družbenega napredka. Tisti, ki jim je že uspelo, omenjajo, da je zaželena tudi velika ambicioznost. Brez mreženja ne gre! Biti pravi trenutek na pravem mestu. A če vam vse našteto ne diši preveč, se zanašajte na srečo. Ta je ključna.
Zakaj bi Francelj zatajil še svojo mamo, da bi se znašel v eliti?
Biti del elite lahko prinese družbeno prepoznavnost in ugled, privilegirani uživajo tudi večje spoštovanje in prestiž. Če si del elite, imaš dostop do boljših izobraževalnih in kariernih možnosti, do denarnih tokov, do koristi, o katerih se navadnim smrtnikom niti sanja ne. Pri večerji se ti z drugega konca mize nasmihajo lepa dekleta, ki jih mika tvoja denarnica, in tvoj prestiž. Elite običajno nimajo težav s prihodki, finančno varnost jim je zagotovljena. Ko si enkrat del elite, se ta status lahko prenese tudi na naslednje rodove.
Elite na vasi
Nanje praktično naletimo nanje, hipotetično rečeno, tako v Spodnjem kot v Zgornjem Kašlju. Če elitni pes kaka po grobovih na pokopališču, ne bo nihče upal ziniti, da to ni prav. Kadar se smetani mudi in parkira na parkirišču za invalide, pa kaj potem? Pogleda se skozi prste! Ulica, v kateri živi, ima prednost pri asfaltiranju. Zna pihati na dušo županu, ravnatelju in župniku. Elite, ki jih družijo skupni interesi, v času volitev za župana stopijo skupaj. Kaj lažjega prepričati občane, da glasujejo za kandidata, ki bo zagovarjal predvsem njihove interese! Včasih se je prav zanimivo spremeniti v sivo miško in opazovati, kako se elite na kakšni prireditvi zberejo v skupini in tistih drugih sploh ne spustijo medse.
Dva milijona nas je, elit pa ni veliko manj
V svoji sredini imamo številne elite, ki štrlijo iz sivega povprečja v kulturnih, nevladnih, naravovarstvenih, gospodarskih, športnih, vaških, medijskih, cerkvenih in celo na facebook in twiter krogih. Člani elit so solidarni med seboj: pomagajo si, da dobivajo sredstva na različnih državnih razpisih, vrata so jim odprta v svetove, v katera drugi nimajo vstopa. Če si del elite, se ve, da moraš vsaj kdaj pa kdaj priti na kosilo k Ani Roš, se prikazati na koncertu, razstavi ali na ustrezni družabni prireditvi, kjer te novinarji šklocnejo in tvoje fotografije objavijo na elitnih straneh medijev. Če pripadaš eliti, se ne oblačiš v trgovinah iz druge roke, prav tako je zelo majhna verjetnost, da se skupaj z navadnimi smrtniki drenjaš na avtobusu ali stojiš v vrsti pred javnim straniščem na Tromostovju.
Kje se začne?
Menda že v vrtcu, kajti mamice skrbno pazijo, s kom se druži njihov otrok. Ljudski glas je denimo prepričan, da je Gimnazija Bežigrad “ta prava” za matematike in naravoslovce, Poljanska pa za sloveniste in jezikoslovce. Američani potrošijo astronomski zneske za svetovalce, da otroke spravijo na elitne univerze.
“Ljubljana, eno samo veliko gradbišče, postaja mesto elitnih sosesk, hkrati pa mesto duhov. Zadnja v vrsti je Schellenburg. Toda kaj pomenijo elitni predeli mesta, če tej eliti in petični turistom, ki si jih prestolnica želi privabiti, ni kaj veliko elitnega ponuditi,” piše Ingrid Mager za Dnevnik. Veliko komentarjev na družbenih omrežjih so sprožile tudi besede, ki jih je izrekel Jože Anderlič, investitor v palačo in vilo Schellenburg: “Narod brez elite ne obstaja, je samo amorfna gmota ljudi, ki ne ve, kam in kako.” Katero elito je imel v mislih? Samo tisto s polnimi trezorji keša, ki si najdražja stanovanja z lahkoto privošči?
Nekaj radovednih vprašanj
So elita tisti, ki bogatijo na račun pomanjkanja zdrave kmečke pameti državljanov? Ali so elita ti, ki se obdajajo z bliščem, glamurjem in ”plastičnimi kirurgi”? Sodijo med elito najbolj izobraženi, vplivni ali sposobni v družbi ali državi? So elita premierjeve ”čistačice” janšizma ali pa tisti drugi, ki želijo živeti drugače, v sožitju, brez likvidacij?
So to zdravniki, ki rešujejo življenja, dobivajo Nobelove nagrade? So to posamezniki, ki so se v najbolj žlahtnem in plemenitem pomenu besede zapisali v zgodovino nekega naroda? So elita pomembneži, ki se smehljajo s TV ekranov, vsak, ki zna sešteti ena in ena pa ve, da so si svoj imidž zgradili na preprodaji droge, švercanju ilegalnih migrantov? Čudna družba smo postali. A še zmeraj velja: ”Povej mi, s kom se družiš, pa ti povem, kdo si.”
