Alfred Adler in njegova psihologija

Alfred Adler, čeprav je umrl že leta 1937, je imel s svojimi idejami močan vpliv na svet folozofije in tudi na splošno na družbo. Kljub temu, da njegova dela niso vedno sprejeta kot znanstvena psihologija, je njegova individualna psihologija vplivala na humanistično psihologijo in psihodinamične tokove.

Adler je bil prvi večji predstavnik psihodinamične psihologije. Spraševal se je o glavnih dogmah Freudovih teorij in razvil bolj fokusiran pristop, ki se osredotoča na ustvarjalno moč posameznika, ki se zaveda svojih moči in omejitev. Njegove ideje so bile v nasprotju s filozofijo samopomoči in samoupravljanja, ki se je povečevala v svetu, saj je imel bolj optimističen pogled na to, kako bi morali razmišljati in čutiti posamezniki, da bi bili dobro sprejeti.

Kljub temu, da je Adlerova psihologija zaznamovana z določenimi kritikami in kontroverzami, je njegov prispevek k razumevanju človeškega vedenja, poudarjanju socialne zainteresiranosti, individualnosti in ustvarjalne moči posameznika ostal pomemben in relevanten še danes. Njegove ideje so navdihnile svet človeštva in filozofije ter prispevale k razvoju sodobne psihološke misli.

Adlerijanska psihologija

Bistvo Adlerjanske psihologije je holistični pristop k razumevanju človeškega vedenja in prepričanje, da so posamezniki za svojo prihodnost motivirani s svojim edinstvenim dojemanjem realnosti in ciljev. Adlerjeva psihologija poudarja pomen družbenega konteksta, pomen subjektivnih izkušenj in posameznikovo sposobnost izbire ter prevzemanja odgovornosti za svoja dejanja.

Ključna načela adlerjanske psihologije vključujejo: 

1. Družbeni interes: Adler je verjel, da imamo ljudje prirojeno potrebo po pripadnosti in prispevanju k blaginji drugih in družbe. Družbeni interes je gonilna sila človeškega vedenja in spodbujanje zdravih socialnih povezav je ključnega pomena za psihološko dobro počutje.
2. Subjektivno zaznavanje: Adlerjeva psihologija priznava, da posamezniki razlagajo in osmišljajo svoje izkušnje subjektivno, na podlagi svojih edinstvenih perspektiv, prepričanj in predpostavk o sebi in svetu okoli sebe. Razumevanje posameznikovega subjektivnega dojemanja je ključnega pomena za razumevanje njegovega vedenja.
3. Usmerjenost k cilju: Adlerjeva psihologija poudarja pomen občutka namena in postavljanja smiselnih ciljev v življenju. Cilji dajejo posameznikom občutek smeri in motivacije, stremljenje k njim pa lahko vodi do občutka izpolnjenosti in namena.
4. Izbira in odgovornost: Adlerjeva psihologija spodbuja prepričanje, da imajo posamezniki moč odločati in prevzeti odgovornost za svoja dejanja. Poudarja pomen opolnomočenja posameznikov, da prevzamejo odgovornost za svoje odločitve in dejanja ter da aktivno delujejo v smeri pozitivnih sprememb.
5. Enakost in spodbujanje: Adlerjeva psihologija poudarja pomen ustvarjanja egalitarnega in spodbudnega terapevtskega odnosa med terapevtom in klientom. Spodbuja pristop sodelovanja, kjer terapevt in klient enakopravno sodelujeta pri doseganju ciljev klienta.
6. Upoštevanje življenjskega sloga: Adlerjeva psihologija poudarja pomen razumevanja posameznikovega življenjskega sloga, ki vključuje njegova prepričanja, vrednote, vedenje in družbeni kontekst. Ocena posameznikovega življenjskega sloga lahko zagotovi vpogled v njihove motivacije, izbire in vzorce vedenja.
7. Prizadevanje za rast in razvoj: Adlerijanska psihologija spodbuja prepričanje, da so posamezniki sposobni rasti in razvoja vse življenje. Poudarja pomen spodbujanja miselnosti rasti in podpore posameznikom na njihovi poti k samoizboljšanju in samoaktualizaciji.

Na splošno je bistvo Adlerianove psihologije holističen, na prednostih temelječ in opolnomočen pristop, ki se osredotoča na razumevanje subjektivnih izkušenj posameznika, spodbujanje družbenega interesa, spodbujanje ciljno usmerjenega vedenja in opolnomočenje posameznikov, da prevzamejo odgovornost za svoje odločitve in dejanja.