7 navad bogatih ljudi (1. del)
Navada je v bistvu ideja, kako nekaj čim lažje narediti, izpeljati oz. doseči. Gre za strategije delovanja, ki jih na začetku ustvarjamo sami, potem pa one ustvarjajo nas. Ko smo malo starejši, pravzaprav večino vsakodnevnih stvari počnemo iz navade.
Vsi med nami imamo seveda tudi navade, povezane z denarjem. Pri slednjih je še posebej zanimivo, da prav te navade določajo, ali bomo sčasoma postali bogatejši ali ne.
Šokantno je, kako malo pozornosti posvečamo prav tem navadam, kljub želji večine odraslih prebivalcev zahodne poloble, da bi bili bogati oz. finančno dobro stoječi.
Poglejmo si torej navade res bogatih. Iz zgoraj povedanega namreč sledi, da morajo bogati ljudje zagotovo imeti drugačne navade kot pa revni. Vsaj tiste, ki so povezane z denarjem. Za čim boljše razumevanje tega področja sem izbral sedem (7) navad, ki zelo jasno določijo mentalni okvir bogatih. Zagotovo je takšnih navad še veliko več. Vseeno pa omenjenih sedem tvori nekakšen okvir delovanja, ki bi ga morali osvojiti prav vsi, ki želijo ohraniti, ustvariti ali povečati svoje finančno obilje.
Prva navada: plačevanje najprej sebi
Ta navada je popularno imenovana tudi Babilonski zakon finančnega uspeha. Pravi, da moramo del zaslužka zadržati zase. Z drugimi besedami, za opravljeno delo moramo najprej plačati sebi.
Torej, tisto, kar npr. zaslužiš v prvih nekaj dneh delovnega meseca, je tvoje. Denar je potrebno položiti na poseben račun, čim dlje od kreditnih kartic in bankomatov. Vseeno pa je to lažje reči, kot storiti. Če smo sami svoj šef, to še nekako gre. Kaj pa če smo nekje v službi? Del svojih prihodkov moramo položiti oz. shraniti stran od našega računa, s katerim živimo čez mesec.
Manj kot trije od stotih to dejansko tudi naredijo. Če ostalih 97 vprašate, zakaj oni ne počnejo tega, vam bo večina odgovorila, da nima kaj dajati na stran, saj po plačilu položnic, nakupu hrane ipd. preprosto nič ne ostane. Z drugimi besedami, v njihovem življenju obstaja pomanjkanje.
Kljub vsem težkim zgodbam, katerim smo priča v Sloveniji, pa so takšni odgovori precej problematični. Bogati ljudje se namreč zavedajo, da so oni daleč najpomembnejši igralec v lastnem filmu, medtem ko pa revni ljudje v svojih filmih zasedajo zgolj stranske vloge. Prav to je tudi razlog, da na koncu ne dobijo nič.
Plačajte najprej sebi. Nato plačajte davke, obveznosti za elektriko, vodo, komunalo itd. ter šele nato tudi ostalo.
Druga navada: varčevanje in investiranje
Zakaj imajo nekateri ljudje petkrat ali desetkrat več denarja kot ostali? Ali mogoče delajo petkrat ali desetkrat več kot ostali? Mogoče bolj trdo? Seveda ne.
Premožni ljudje varčujejo svoj denar tako, da modro investirajo. Običajno investirajo 10% sredstev, ki jih privarčujejo. Trik ni v tem, koliko zaslužite, temveč v tem, koliko denarja zadržite v svojem toku. Večina ljudi vam bo npr. dejala, da premalo zaslužijo, da bi kaj privarčevali.
Pravo vprašanje je, koliko denarja potem pravzaprav morajo zaslužiti, da bi bilo dovolj, da bi tudi kaj privarčevali. Bistvo varčevanja namreč ni v denarju. Gre za navado varčevanja. Tudi če privarčujete zgolj 10 evrov, gre za navado, ne za denar. Tudi če se morate zadolžiti, se zadolžite še tistih dodatnih 10 evrov zato, da jih boste privarčevali.
Prav vsak evro je nekakšno seme, iz katerega lahko zraste veliko drevo denarja. Denar privlači denar. Del denarja morate obvezno uporabiti za seme. Bogati na denar gledajo kot na orodje za investiranje in ne zgolj kot na nekaj, kar se varčuje ali troši.
Zanimivo pa je, kako se razlikuje investiranje bogatih in investiranje revnih ljudi. Bogati razumejo, da bodo stroški (odhodki) rasli sorazmerno s prihodki. Več boste pridobili, več boste trošili. Vsakdo mora o tem razmisliti pri sebi in s to idejo nekako intimno razčistiti.
Tretja navada: modro upravljanje z denarjem
Če želite kaj denarja prihraniti, se morate najprej naučiti modro tudi trošiti. Mnogi milijonarji danes veljajo za prave male čudake, ker so prav modro upravljanje s svojim denarjem postavili v ospredje.
Posebej znan je npr. ustanovitelj Ikee Ingvar Kamprad, ki se naokoli vozi s 15 let starim Volvom, leti v ekonomskem razredu, ne kupuje dragih oblek in obeduje v povprečnih lokalih. Eden najbogatejših ljudi na svetu, znani investitor Warren Buffet, živi že preko 50 let v hiši, ki jo je takrat kupil za dobrih 25.000 evrov. Res kdo misli, da si ne more zgraditi gradu zase in za svojo družino?
To pravilo je izredno pronicljivo nekoč pojasnil znani ameriški komik, Will Rogers, ki je dejal: “Veliko preveč ljudi porablja denar, ki ga niso zaslužili, zato da kupujejo stvari, ki jih ne potrebujejo, zato da naredijo vtis na ljudi, ki jih ne marajo.”
Če želite začeti modro upravljati s svojim denarjem, morate čim prej določiti, kateri stroški so pomembni in kateri niso.
Ne uporabljajte kreditnih kartic, plačujte z gotovino. Gotovina gre veliko težje iz rok kot pa kartica. Pri gotovini vsakič posebej premislite, kaj kupujete. Pri kartici tega občutka ni, saj vrednosti kartice ne morete povezati z vrednostjo nakupa. In karkoli danes kupujete z jutrišnjimi prihodki, morate vedno zraven prišteti tudi obresti. Kar pomeni, da bo dražje.
Če se znajdete v luknji, je najboljše kar lahko storite zase, da prenehate kopati. Če imate dolgove, počistite najprej tiste majhne. Po eni strani jih je lažje urediti, po drugi strani pa dajejo občutek, da smo nekaj dosegli. Svoje nakupe oz. stroške je potrebno izpeljati s čim manj denarja. Tako vam ostane nekaj več denarja za to, da lahko odplačate vsaj nekaj.
Dajte kakšen evro na stran, za vsak slučaj. Bogati vedno hranijo nekaj gotovine za nujne primere.
Nasprotje od modrega upravljanja z denarjem je razsipanje z denarjem.
Edvard Kadič
Vir Foto Pixabay