5 najpogostejših napak, ki jih svetovalci mentorji in life coachi delajo pri sodelovanju z res uspešnimi posamezniki
V Sloveniji so ljudje, ki so res uspešni na svojih področjih, vse prej kot običajne stranke na področju osebnostnega razvoja. Pri nas že podpovprečneži vse vedo, kaj šele tisti, ki pa res vse vedo … o svojem področju. [Malo heca ne škodi.]
Delo s “top performerji” je sicer zelo zaželeno zaradi referenc, hkrati pa tudi pogost strah za mnoge coache in druge, ki delujejo v kategorijah, kjer govorimo o okrepitvi ti. “življenjskih kompetenc” (boljša komunikacija med kolegi, s partnerjem, fokus na cilje, skrb za kvalitetnejše družabno življenje itd.).
Sam se srečujem s tem področjem nekoliko bolj prikrito. Večinoma se nadpovprečno uspešni obrnejo name najprej zato, ker jim je nekdo povedal zame ali pa so me videli kje v medijih ali na predavanjih. Prvi korak je nekakšna želja, da “popravijo” kakšne gibe pri telesni govorici, da jim določim pravo frekvenco glasu za maksimiranje vpliva pri ljudeh ipd.. Gre torej za konkretno potrebo po odstranitvi konkretne ovire na poti uspeha.
V šali rad omenim, da se moje sodelovanje z res uspešnimi v Sloveniji običajno začne kot nekakšen obisk avtomobilskega servisa: “Kadič, to in to mi popravite, pa bo.” Pri nekaterih je to dejansko tudi dovolj, pri drugih pa ne. Nobeno naključje ni, da se najuspešnejši v to kategorijo uvrščajo predvsem zato, ker razumejo, da je vse v glavi. Torej, da tudi pri “servisu” obnašanja slej ko prej prideva do nastavitev, ki so v glavah … da se potem le-te naravno odrazijo tudi navzven.
Pomembna lastnost “top performerjev” je, da niso vajeni povprečja. Zaupajo vase in od sebe res veliko pričakujejo. So ambiciozni, praviloma tudi zelo tekmovalni, osredotočeni na svoje cilje in pogosto so tudi nekoliko težavni za okolico, saj (večinoma se tega niti ne zavedajo) tudi od ljudi okoli sebe veliko pričakujejo.
V nadaljevanju bom osvetlil pet področij (in med vrsticami tudi na napake), na katere mora biti posebej pozoren vsakdo, ki se ukvarja s svetovanjem, coachingom ali mentorstvom. Še posebej pa tisti, ki se ukvarjamo s krono coachinga tj. life-coachingom.
Samozavest in kredibilnost
Predpogoj za vstop v takšno razmerje je zagotovo visoka stopnja samozavesti ter nujno potrebno zaupanje v takšno stranko. Slednje ni tako samoumevno, kot se mogoče sliši, je pa logično za trenerja z visoko stopnjo samozavesti. Le tako se lahko relativno hitro razvije odnos, ki temelji na spoštovanju in zaupanju.
Zahtevna stranka ne zaupa zgolj skeniranem potrdilu o opravljenem tečaju na vaši spletni strani. Pričakujejo se dejanske izkušnje na področju, na katerega se takšne stranke želijo osredotočati pri delu s trenerjem. Kdorkoli želi nuditi podporo, biti mentor, coach, svetovalec … in želi delati z res uspešnimi ljudmi, mora biti najprej kredibilen. Najboljši v kategorijah se družijo z najboljšimi … in prav to jih potem tudi naprej dela najboljše.
Če npr. želijo samozavestno predstavljati svoj nagovor nadzornemu svetu ali polni dvorani potencialnih investitorjev, želijo, da ima njihov trener izkušnje s tem. Ali kot govorec ali kot investitor. Povedano zelo neposredno, brez samozavesti in kredibilnosti v takšnem odnosu preprosto ne gre.
Napihnjen ego
Večina “nadpovprečnežev” je seveda že dosegla izjemne rezultate (saj so jih vendar prav ti rezultati postavili nad povprečje!). Žal pa se pogosto pojavi tudi pretirana samozavest in napihnjen ego.
Mnogi v resnici niso tako dobri, kot mislijo, da so. Ko je pred leti sloviti psiholog David Kahneman, preučeval učinek sreče na uspeh pri odločitvah v investicijskih skladih je ugotovil, da ima sreča dejansko veliko večjo vlogo v življenju posameznika, kot si mi to želimo priznati.
“Top performerji” se pogosto fokusirajo na zelo ozko področje. Dobra novica ob tem je, da jih prav zavedanje o tem občasno zanese v life coaching oz. jim je to dejavnost lažje predstaviti, slaba pa to, da zaradi tega trpijo pri pomembnih vidikih v življenju. Dosegajo npr. poslovne cilje, zanemarjajo pa družino, osredotočajo se na dejavnosti, ki so povezane z družbenim dobrim (npr. delo v dobrodelnih projektih), zapostavljajo pa svoje osebno dobro in svoje položnice komaj plačujejo. To jih hitro naredi arogantne, kar pa potem pomeni, da moramo kot trenerji biti pripravljeni poseči v to področje in jih dejansko izzvati tako, da začnejo premišljevati o vsem tem. To pa ni vedno lahko.
Njihove potrebe
“Nadpovprečneži” želijo imeti občutek nadzora nad situacijo. Dober osebnostni trener se zato nekoliko močneje posveti njihovim ambicijam ter njihovi ideji, kje jim po njihovem lahko osebnostni trener sploh(!) pomaga zato, da bodo uresničili svoje sanje in ambicije.
Gre za idejo, zaradi katere so sploh prišli v stik z vami. Na tej točki se je potrebno osredotočati predvsem na prihodnost in dosežene rezultate v prihodnje, saj bodo top performerji drugače postali apatčini, nezainteresirani in vloga osebnostnega trenerja bo tako ali drugače splavala po vodi.
Rezultati
Dober life coach bo svojo stranko seveda vedno spodbujal k raziskovanju, izboljšavam in razvoju. Vendar pa je pri nadpovprečnežih izjemno pomembno, da stranka vidi neposredne rezultate zaradi sodelovanja s trenerjem.
Naše zmage so posledica zmagovalne dnevne rutine. Vpeljava sprememb v dnevno rutino je torej nujna. Potrebno je biti izjemno pozoren na malenkosti v njihovih urnikih, saj nadpovprečneži potem, ko dojamejo za kaj gre, ne čutijo več potrebe o pogovoru o tem in želijo zamenjati tematiko ali področje, kjer bosta sodelovala v bodoče. Temu je potrebno seveda slediti.
Strah pred neznanim
Obstaja še kar nekaj vidikov (o katerih predvsem iz svojih izkušenj govorim podrobneje v okviru izobraževanja Delta Life Coaching), a naj za konec omenim še precej kočljivo področje. Gre za razkrivanje ti. “slepih peg”.
Običajno jim rečemo kar omejujoča prepričanja, pri nadpovprečnežih pa občasno tudi preveč razvite prednosti pred drugimi. Gre za področja “visokega tveganja”, ki lahko v prihodnje dobesedno ekplodirajo, ko je najmanj treba. Naj vaši top perormerji govorijo o svojih prednostih, poglabljajta se v neželene vidike teh prednosti in kako to lahko ovira ljudi okoli njih. Nadpovprečneži lahko zelo hitro dosežejo ti. “plateau”, točko, ko po domače rečemo, da “ne gre več naprej” in dejansko tudi odpovejo, dobesedno iztirijo iz svoje začrtane poti. Naloga dobrega osebnostnega trenerja je, da prepozna te možnosti in se seveda skupaj z varovancem uspešno izogne takšnim pastem.
Srečno!
Edvard Kadič
